vestnik

(KOLUMNA) Dobro delo dobro dene

Norma Bale, 24. 12. 2021
Shutterstock
Dobrodelnost
Aktualno

Dobrodelnosti se, tako kot mnogih življenjskih veščin, moraš priučiti. Utopično je, da bi bili dobrodelni vsak dan v letu, in nič ni narobe, če smo nekoliko bolj dobrodelni v času adventa ali volčjih noči.

Še preden se je rodil Jezus, se je rodil Svarožič. Njun dan rojstva danes slavimo kot božič. Prvi je verjel v enega boga, drugi v več bogov. Oba sta razsvetljevala globoko temo, ki je ljudi od zmeraj strašila in v njih budila demone vseh vrst. Kar poglejte, kolikokrat se hudobci, kot so Bedanec, Pehta, divja jaga, vragi, čarovnice, mumeki in mnogi drugi, še danes oglašajo skozi povsem navadnega človeka. Dvanajst dni po rojstvu Svarožiča in Jezusa so noči najbolj dolge in črno temne. Kristjani jih imenujejo dvanajterodnevje, pogani volčje noči.

Zato so predniki po slemenih kurili kresove in upali, da svetloba prežene temo. Danes temo luknjajo brleče lučke na zimzelenih drevesih, hudobce pa od hiš odganjajo divji modri in rdeči laserski snopi, ki poplesavajo po fasadah. Vsi mi iščemo svetlobo, menda jo dokončno najdemo čisto na koncu. V mnogih kulturah je podarjanje luči obredno dejanje. Tudi sicer vsa verstva, ki so v svoji osnovi vedno dobra, poudarjajo pomen darovanja. Noben bog ne prepoveduje darovanja in dobrodelnosti. Koran recimo velikokrat govori o molitvi in darovanju kot o neločljivi celoti, ki označuje dobrega muslimana. Biblija nedvoumno opozori na dobrodelnost, tudi v pismu Timoteju: »Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo.«

Dobrodelnost je torej dobra. Dobrodelnost je zaželena. Ne glede na to, ali ste član verske skupnosti, ateistične dobrodelne organizacije ali svojega lastnega kraljestva. Berem zadnjič neko kolumno, v kateri avtorica prezirljivo govori o dobrodelnosti v času adventa. Ker da gre za sprenevedanje in lažno pumpanje lastnega ega. Da dobrodelnost enkrat na leto ne pomeni nič. Poslušam neko drugo debato, da dobrodelnosti ne gre razglašati, da je to vendarle intimno dobro delo, ki ne potrebuje obešanja na veliki zvon. Zanimivo bi bilo slišati odgovor marketinškega oddelka velike korporacije, ki z dobrodelnostjo opozarja potencialne in obstoječe stranke na svojo družbeno odgovornost. Dva dni staro brskanje po Ajpesu razkrije, da je pod šifro Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij v Republiki Sloveniji navedenih 375 organizacij. Dobrodelnost je torej in, je main stream.

8c3e3c02b90460ef0a7433799f95096a
Nataša Juhnov
Norma Bale.

Dobrodelnost ni več samo domena velikih organizacij, temveč jo imajo v svojem registru številna društva, zaradi česar lahko kandidirajo na različnih razpisih. In da, tudi dobrodelne organizacije niso brezmadežne. Niti približno. Spomnimo se samo velikega razočaranja ob slovenski aferi pred dvajsetimi leti, v kateri se je znašel Rdeči križ. Težko preverljivo je, koliko nabranega in pridobljenega s pomočjo dobrodelnosti v resnici pride na oddaljena mesta revščine in pomanjkanja in koliko denarja velike dobrodelne korporacije porabijo za svoje delovanje in za plače svojih zaposlenih, predvsem menedžmenta. A kljub vsemu je treba verjeti v luč. In o dobrodelnosti je treba govoriti, jo promovirati. Navduševati zanjo tiste, ki o njej še niso utegnili razmisliti. Dobrodelnosti se, tako kot mnogih življenjskih veščin, moraš priučiti. Utopično je, da bi bili dobrodelni vsak dan v letu, in nič ni narobe, če smo nekoliko bolj dobrodelni v času adventa ali volčjih noči. Lahko pa smo empatični vsak dan v letu. In da, nekdo daruje denar, spet drugi hladilnik, tretji nasmeh, četrti morda inštrukcijo iz matematike.

Dobrodelnost ima veliko obrazov. Z letošnjim letom je začel veljati zakon, ki dovoljuje, da v dobrodelne namene podarite en odstotek svoje dohodnine. Covid je k dobrodelnosti prispeval dodatnega pol odstotka. Sliši se malo, a takšnih donacij se je nabralo za dobrih deset milijonov evrov, lani za polovico manj. Vsak lahko sam izbere, komu bo namenil svoj del, kar ostane nerazporejenega, gre v skupno državno vrečo. Če torej obstaja kakršen koli utemeljen dvom bodisi o državi bodisi o organizaciji, je najbolj elegantno, varno in preverjeno neposredno darovanje. Dobrodelnost je stanje duha. Dobra dela temo razsvetlijo bolj kot vse halogenske žarnice tega sveta. Zaradi dobrih del se bomo, to stoji zapisano že v Brižinskih spomenikih iz desetega stoletja, približali bogu. Zanj pa itak večina verstev trdi, da je v vsakem od nas.