vestnik

(KOLUMNA) Mojih 2503 protiteles

Andrej Bedek, 11. 8. 2021
Aleš Cipot
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Sem reden krvodajalec, tudi že priznanja rdečega križa sem prejel. Darovanja krvi se spomnim še iz časov, ko so nam za malico postregli s kuhanimi klobasami v majhni jedilnici transfuzijskega oddelka soboške bolnišnice, nato toplega obroka z jedilnika v bolnišnični kuhinji, ki nam ga je sicer lani odnesel ta zoprni virus. Zaradi virusa je šlo zdaj celo tako daleč, da nas po darovanju krvi pošljejo domov s suhim dnevnim obrokom.

V vseh treh primerih pa je zame kot krvodajalca vedno največ štelo, da so te Dani in ostali iz ekipe oddelka vedno spravili v dobro voljo, ne glede na to, ali so imeli gnečo, slab dan ali pa si bil ti kot krvodajalec zoprne volje. Tudi zato nisem med epidemijo okleval, ali iti darovati kri. Štirikrat sem jo tako daroval v letu 2020 in prvič letos marca. Ker je takrat minilo že eno leto od začetka epidemioloških razmer, sem tudi v iskanju odgovora, ali sem morda prebolel koronavirusno bolezen, dan pred darovanjem šel v tukajšnji zdravstveni dom na testiranje za protitelesa proti covidu-19. Razmišljal sem namreč, da bi morda lahko potem mojo kri, če bi imel protitelesa, porabili tudi za covidne bolnike.

Test je samoplačniški in stane 30 evrov, sam postopek pa je stekel dokaj hitro. Potem ko sem na blagajni zdravstvenega doma plačal storitev, sem se kasneje z računom vrnil v laboratorij, da dobim izvid. Mejna vrednost na laboratorijskem izvidu je 50, sam sem imel 129 protiteles. To je torej pomenilo, da sem bolezen prebolel. Ko sem prijazno uslužbenko v laboratoriju vprašal, kaj pomeni ta številka, mi je odvrnila, da je najbolj verjetno, da sem bolezen prebolel že precej dolgo nazaj. Poleti ali jeseni 2020, mi je rekla. In da to število protiteles ne zagotavlja nujno dolgoročne zaščite, sem tudi izvedel, saj mi je še odgovorila, da imajo ljudje lahko po 700, 2000 ali 5000 protiteles. Po opravljenem razgovoru z osebnim zdravnikom sem dobil še en odgovor – da sem morda nedolgo pred testom bil v stiku z obolelim človekom, virus pa, da me je le oplazil, zato je število protiteles tako, kot je.

rdeči-križ, krvodajalska-akcija, krvodajalstvo, grad
Aleš Cipot
Fotografija je simbolična.

Ni mi bilo vseeno, očitno sem torej koronavirusno bolezen prebolel brez simptomov, virus pa v tem času prenašal, ne da bi sploh vedel. Nekdo je rekel, da smo tisti, ki smo bili okuženi z novim koronavirusom, a nismo kazali nobenih znakov okužbe, Ahilova peta te epidemije. Še kri, ki sem jo daroval naslednji dan, preprosto niso mogli porabiti za covidne bolnike, ker nihče ni mogel natančno določiti obdobja moje obolelosti. Bolj sem vrtel film dogodkov nazaj v glavi, kdaj sem bil bolan in kje bi lahko staknil to novo bolezen, manj sem imel odgovorov. Leti 2020 in 2021 sta bili namreč zame, kar se zdravja tiče, povsem običajni leti. Če karikiram: še manj sem smrkal in kihal kot običajno. Pa da ne boste rekli, da nisem stvari vzel resno. Dve posledici epidemije v moji življenjski rutini sta med drugim zdaj, da pri polnjenju goriva v rezervoar avtomobila odslej vedno uporabljam rokavice, v avtomobilu pa imam v predalu steklenico razkužila.

Resno sem vzel tudi poziv, da lahko zaustavimo širjenje koronavirusne bolezni le s cepljenjem. Tako sem se prijavil za cepljenje že konec januarja. In čakal. Po vseh spremembah vladnih cepilnih strategij in iskanju prednostnih skupin mi je 7. maja naposled zazvonil mobilni telefon.

protitelesa
Profimedia
Fotografija je simbolična.

Prijazen glas na drugi strani slušalke mi je povedal, da imam na voljo cepivo Janssen, proizvajalca Johnson & Johnson, za termin pa so mi določili 10. maj ob 13.30. Tisti ponedeljek sem seveda dan prilagodil tej uri, dokler mi ni ob 12.40 zazvonil telefon. Uslužbenka zdravstvenega doma se mi je po telefonu opravičila, da je za tisti dan zmanjkalo cepiva Janssen in da lahko pridem po svoj odmerek v sredo ob 14.15, če mi to ustreza. Rekel sem, da ni težava, če danes ne gre skozi, da pridem v sredo, za kar mi je bila uslužbenka izjemno hvaležna. Dvanajstega maja je vse šlo kot po tekočem traku – nobene gneče, prijazno osebje in povrh še nobenih stranskih učinkov.

Junija sem šel drugič letos darovat kri in dan prej opravil test na protitelesa. Tokrat so jih namerili 2503. Zadnji junijski četrtek je bilo kot običajno še enkrat več živahno na krvodajalski akciji, smeh se je razlegal vse do vrat oddelka, sam pa sem pri sebi trdno sklenil, da bom septembra pred darovanjem krvi spet šel na test. Če bo takrat številka protiteles proti covid-19 nižja kot junija, pa bom razmislil o še enem odmerku cepiva.

kolumna protitelesa covid