Gonja politike proti novinarjem očitno postaja praksa tudi v državah, ki veljajo za demokratične. Pri tem Slovenija ni nobena izjema. Ustvarjanje klime, sovražne do medijev in novinarjev, je pri slovenskih odločevalcih čedalje bolj v ospredju, najbolj na udaru v tako imenovani vojni z mediji pa sta bila v zadnjem obdobju javna medija, Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija (STA). Zadnja že nekaj mesecev opravlja javno službo brez vladnega plačila. Že nekaj tednov se zato v kampanji ZaObSTAnek, ki je bila zagnana ob svetovnem dnevu svobode medijev, zbirajo sredstva za obstoj javne tiskovne agencije. Izjemno razveseljiva je bila novica, da je Društvo novinarjev Slovenije s prijatelji STA v prvem tednu kampanje zbralo 189 tisoč evrov, kar je toliko, kot znaša enomesečno nadomestilo države za javno službo STA. Ponovno se je pokazalo, da znamo Slovenci v težkih časih, ki se dotaknejo različnih družbenih skupin in poklicev, stopiti skupaj. Za novinarske kolege in ohranitev njihovih delovnih mest je sredstva daroval tudi medijski sektor, kar je dobro sporočilo za vse tiste, ki skušajo rušiti medijski prostor. Izkazalo se je, da znamo predstavniki medijev stopiti skupaj in si pomagati, saj se zavedamo, da se lahko kadar koli tudi sami znajdemo v podobno nezavidljivem položaju. Po drugi strani pa je žalostno, da se mora javna tiskovna agencija kljub jasni zakonodaji o vladnem financiranju zatekati k tovrstnim rešitvam.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tomi Horvat na naslovnici časnika Kleine Zeitung
Nogometaš iz Turnišča se je znašel na naslovnic graškega dnevnika Kleine Zeitung. In to iz sladkega razloga: bil je najboljši igralec derbija končnice avstrijske lige med Rapidom in Sturmom.
Razvrednotenje novinarstva in kratenje svobode medijev v Sloveniji se ne ustavlja pri STA. Pred dnevi je odjeknila novica, da so brez sredstev na letošnjem rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev ministrstva za kulturo ostali tudi drugi slovenski mediji, med drugim dva osrednja dnevnika in radijske postaje posebnega pomena. Sofinanciranje ministrstva za kulturo je za mnoge med njimi pomemben del sredstev za ustvarjanje programskih vsebin. Te bodo sedaj marsikje skrčene, mnogi med njimi se bodo borili za obstanek. Še eden v nizu poskusov podrejanja medijev in njihovega razvrednotenja?
Žal je tako, da smo novinarji velikokrat nebodigatreba tudi v regionalnem in lokalnem okolju, predvsem pri lokalnih odločevalcih. Verbalno obračunavanje z novinarji in poskusi njihove diskreditacije niso novost, se mi pa zdi, da je tovrstnega početja čedalje več. Kadar stvari niso povedane ali zapisane tako, da bi ustrezale lokalnim veljakom, ali so celo kritične do njih in njihovega dela, poskušajo svojo resnico pojasnjevati pri drugih, njim »bolj prijaznih« medijih. Ali pa na občinskih sejah, ki so javne, dokler ne odločijo drugače, razpravljajo o prisotnosti novinarjev ter pojasnjujejo svojo resnico, ki je po njihovem mnenju edina prava.
Žalostno je, da smo novinarji v Sloveniji v zadnjem obdobju krivi za vse, po mnenju nekaterih tudi za razmah epidemije. Postali smo nekdo, ki bi ga z veseljem utišali. Velikokrat smo poniževani, ozmerjani, poslušamo takšne in drugačne očitke, pogosto so takšni napadi usmerjeni proti nam osebno in ne le proti poklicu, ki ga opravljamo. Ker pišemo, razkrivamo, predstavljamo dejstva, ki bi jih marsikdo rad prikril ali prikazal po svoje, ker smo kritični. Ker to počnemo še naprej, kljub vsem poskusom odločevalcev, da nas utišajo. Tiho zagotovo ne bomo. Temelj demokratične družbe, kakršna je tudi slovenska, smo svobodni in neodvisni mediji. Mnogim to še vedno ni jasno. In dokler bo tako, bomo novinarji za tiste z močjo odločanja le še ena smet na ulici več, na katero bodo z veseljem stopali znova in znova.