vestnik

(KOLUMNA) O tem, kako je vabilo na kavo več kot le povabilo na skodelico kave

A. Nana Rituper Rodež, 14. 6. 2021
Adriana Gašpar
Postrežba na terasi
Popularno

A greš na kavo? Ne hvala, ne pijem kave, je eden najbolj napačnih odgovorov na to vprašanje. Če te kdo povabi na kavo, je to veliko več kot povabilo na skodelico kave. Tisto, kar smo v minulih mesecih zaradi zaprtja in omejevanja gibanja najbolj potrebovali in pogrešali, so bile ravno kave, skupno pitje kave in povabila nanje ter vse, kar to pomeni. Kajti kava, ki si jo skuhaš doma in spiješ sam, nikoli ne diši tako, kot če jo spiješ s prijatelji.

terase, lokali, odprtje, kava, gostilne
Adriana Gašpar
Postrežba na terasi

Gremo na kavo v Sloveniji ne pomeni samo tega, da popiješ eno kratko ali podaljšano, z mlekom, kapučino, s smetano ali brez vsega. Pri nas na vzhodu države imamo sicer ožji izbor vrst kave, a zato ni spekter, kaj vse pomeni, če te kdo povabi na kavo, nič manjši. Iti na kavo pomeni srečati se in se družiti, poklepetati, potarnati, kaj razčistiti, izvedeti, pomeni obuditi ali ohranjati prijateljstvo, morda celo začeti novo zvezo. Ker se to ve, na kavo hodijo tudi tisti, ki je ne pijejo ali so je tisti dan spili preveč.

profimedia-0168630290
profimedia
kava, usedlina

Iti na kavo je v naši družbi ritual in obred, včasih s čokoladico, bonbonom ali drobnim pecivom, včasih brez, tudi brez sladkorja ali mleka, vedno pa z nekom. Ljudje se sestajajo na vedno istih krajih in ob isti uri. Poseben čar ima zame dopoldanska sobotna kava. Podobno štejejo tudi naključne, nepričakovane in spontane kave. Na kavo lahko greš sam, v svoj lokal, ker ima čar. In ni nujno, da boš kavo spil sam. Pri nas ne hodimo in se ne vabimo na čaj, pa tudi vabilo na pivo zveni povsem drugače. Če greš z nekom na pivo, ne veš, kako se bo končalo, ker bo vsak dal za rundo. Pri kavi pa ravno zaradi časa ni ravno običaj reči: »Dajva še eno, zdaj jaz častim.« Častiš pa naslednjič. 

Na Balkanu imajo tri vrste kave, »dočekuša« je kava, ki jo gostom ponudijo, ko pridejo, »razgovoruša« se pije med pogovorom, s tretjo, »sikterušo«, pa gostu namignejo, da je čas, da gre. In marsikje je zelo pomembno, kako počasi se kava sreba.

Mnoge dežele so razvile kulturo pitja kave. Italijani imajo skoraj znanstveno ekspertizo, koliko mleka, v kakšnem razmerju s kavo in kako spenjeno mora biti. V Ameriki ponujajo velike rahlo obarvane vodice, ki so nam Evropejcem, vajenim kratkih močnih kav, nočna mora. Na Balkanu imajo tri vrste kave, »dočekuša« je kava, ki jo gostom ponudijo, ko pridejo, »razgovoruša« se pije med pogovorom, s tretjo, »sikterušo«, pa gostu namignejo, da je čas, da gre. In marsikje je zelo pomembno, kako počasi se kava sreba.

Poseben odnos do kave smo Slovenci izrazili tudi v umetnosti. Spomnimo se srce parajoče črtice Skodelica kave Ivana Cankarja, ki smo jo brali v osnovni šoli in v kateri je pisal o občutku krivde, ker je zavrnil mater, ki ga je potem spremljal vse življenje. Tudi znana slika Ivane Kobilca Kofetarica nas s svojim pogledom kar vabi, da bi prisedli. To samo potrjuje, da smo Slovenci do kave, čeprav se pri nas ne goji, kvečjemu praži, vedno imeli poseben odnos.

JM1
Arhiv
kava

Tako kot kruha tudi kave v naših domovih nikoli ne sme zmanjkati. Zmanjkalo je ni niti v Jugoslaviji, ko je ni bilo na trgovskih policah, pa smo poskrbeli, da smo tisti kilogram alvorade pripeljali ali še kaj zraven »prišvercali« iz sosednje Avstrije. Alvorada je bila za nas vedno kava, nikoli mesto v Braziliji.

Tudi zaradi vsega, kar je kava, je pomembno, da ima vsako mesto prave lokale in kavarne, kamor se hodi na kavo. V Murski Soboti so se zaprli že mnogi lokali, kamor se je hodilo na kavo. Ob tem se spomnim Bonboniere in ozkega lokala ob hotelu Zvezda, kamor so odrasli hodili na hitro kavo, otrokom pa naročili smetano, posipano s sladkorjem ali žlico ali dvema kave. Ni ju več in tudi zdaj zaprta slaščičarna v hotelu Diana, ki je bila vedno zbirališče Sobočanov, poslovnežev, prišlekov …, je zadnji zaprti lokal, ki zelo manjka. Če ni kavarn, ni družabnega življenja, ni kresanja mnenj, ni debat in manj je možnosti, da bi se rojevale nove ideje.

Nekateri pravijo, da je kava zdrava, drugi, da zdravju, še posebno če je popijemo preveč, škoduje, dejstvo pa je, da je kava, ki jo popijemo s prijatelji, balzam za dušo in srce. Tako, če vas kdo povabi na kavo, ne recite, da je ne pijete, morda boste zamudili trenutke, ki resnično štejejo.

Ker se to ve, na kavo hodijo tudi tisti, ki je ne pijejo ali so je tisti dan spili preveč.