V razmišljanju se vračam v leto 2013. Takrat smo si kot turistična regija Pomurje zastavili smeri razvoja pomurskega turizma in cilje, ki smo jih želeli doseči. Eden izmed kvantitativnih ciljev je bila rast števila prenočitev. Zastavili smo si ambiciozen cilj, da bomo povečevali število prenočitev za 10 odstotkov na leto in do leta 2018 dosežemo mejo milijon prenočitev. Časi so bili zelo ugodni za turizem in res smo dosegli zastavljeno mejo. Leto 2019 je bilo rekordno, napovedi za leto 2020 so bile še boljše. Žal je prišel marec 2020, ko se je sektor turizma zaradi vsem znanih okoliščin čez noč ustavil. Takrat se je potrdilo dejstvo, na katero smo mnogi na glas opozarjali. Turizem kot panoga je izredno občutljiv za zunanje dejavnike, na katere žal nimamo vpliva in jih ne moremo spreminjati. Kljub temu da se je turistična panoga čez noč ustavila, turistični delavci nismo mirovali. Ponudniki so ta čas izkoristili za razvoj svoje ponudbe in kapacitet, s katerimi smo se močno približali viziji slovenskega turizma, ki pravi, da je Slovenija zelena, zdrava, butična destinacija petzvezdičnih doživetij. Z veseljem ugotavljamo, da gre razvoj pomurskega turizma v smeri ustvarjanja pristnih, butičnih zgodb, s katerimi poudarjamo našo avtentičnost in edinstvenost. Sektor turizma je preživel pandemijo in letos dosegamo kvantitativne rezultate, primerljive s tistimi v letu 2019, na kar smo lahko ponosni. Vendar so pred nami spet zelo negotovi časi. Splošna draginja, dvig cen energentov in dokaj slabe napovedi za naslednje leto nas ne navdajajo s prevelikim optimizmom. Kljub temu sem prepričan, da se bomo turistični delavci prilagodili in karseda optimalno opravljali naše poslanstvo. V času krize se običajno pokažejo tudi problemi in težave znotraj sektorja, s katerimi se v ugodnih časih nihče ne ukvarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Slogan Slovenske turistične zveze se glasi Turizem smo ljudje. Ravno področju razvoja kadrov v turizmu smo v preteklosti namenili premalo oziroma skoraj nič pozornosti. Soočamo se z resno težavo pomanjkanja kadrov v gostinstvu in turizmu. Še večja težava je, da se mladi več ne odločajo za poklice v turizmu. Če smo v preteklosti opažali tovrstne težave predvsem v gostinstvu in hotelirstvu, sedaj opažamo, da so se tovrstne težave pojavile tudi v drugih segmentih. Tudi javni zavodi, ki delujejo na področju turizma, zelo težko zapolnjujejo kadrovske potrebe predvsem v poletnih mesecih. Nujno je, da najdemo optimalne rešitve, s katerimi bomo blažili kadrovski primanjkljaj. Da bi našli najbolj optimalne rešitve, moramo najprej razumeti dejavnike, zaradi katerih se mladi več ne odločajo za poklice v turizmu. Zelo pomemben dejavnik so plače, ki bi morale biti višje. Ko se pogovarjam z mladimi in skušam od njih pridobiti informacije, zakaj delo v turizmu pri njih ne vzbuja večjega zanimanja, vedno znova dobim odgovor – delo čez vikende in praznike. Potrebe mladih se spreminjajo in zato jih moramo tudi razumeti, vendar je turizem živa materija, ki živi štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu. Zaposlitev v turizmu ne pomeni zgolj opravljanja dela na delovnem mestu, ampak je delo v turizmu poslanstvo. Torej delamo z ljudmi za ljudi in njihovo dobro počutje. Sam vedno znova poudarjam, turizem niso zgolj številke, ampak, da, »turizem smo ljudje«.
Preberite še: (SLOVENSKI TURIZEM) Čas za ponovni razmislek.