Komentar: Instant slava

Naj vam zaupam, da je to nihče drug kot Toni, ki je konec januarja s svojim odgovorom na vprašanje, ali ga je strah gripe in katere preventivne ukrepe uporablja, postal spletna senzacija na youtubu. Prepričana sem, da vas vsaj 90 odstotkov pozna recept, ki ga je Toni v kamero zaupal hrvaški novinarki. No, če ste med tistimi redkimi, ki tega še niste slišali in videli, vam ga izdam. Rekel je: »Vježbaj (telovadi), pi""" ti materina.« Nekdo, ki v lastni državi do svojih 82 let ni bil znan širši javnosti, je čez noč postal zvezda. In to kakšna, vsi ga navajajo, vabijo v različne oddaje, znašel se je v marsikaterem časopisu in reviji. Pa ni rekel nič novega oziroma ni odkril tople vode. Poudaril je telovadbo in s tem ohranjanje kondicije ter krepitev imunskega sistema tudi v zrelejših letih. Da je to pomembno že od mladih nog, pa tako ali tako poslušamo že od vrtca. Vprašanje je le, ali in koliko so se nas ti nasveti prijeli.
Bistvo oziroma point, če bi rekli po slengovsko, je to, kako je Toni upovedil svoje razmišljanje. Če kdo nekaj reče na smešen način, zraven še sočno zakolne in močno gestikulira, to takoj vsi zagrabijo. Hrvaški upokojenec se je pojavil na marsikaterem »memu«, bil je glavna zvezda družbenih omrežij. Njegov nasvet ni več priročen samo za odganjanje gripe, ampak tudi za učenje jezikov, igranje glasbenih instrumentov, nogometa in še in še. Na prodaj so tudi že majice s tem napisom in njegovo fotografijo. Tisti, ki želijo zaslužiti, so se hitro znašli in prilagodili interesu javnosti.

Instant zvezde to oznako dobijo z razlogom. Popularne so toliko časa, dokler se na sceni ne pojavi drug, svež posebnež in všečnež, ki izstopa iz monotonega in dolgočasnega povprečja. Pa ni nujno, da s tem, kar bo povedal, morda s pojavo, modnim stilom, retoriko …

Toni se mora za to, da ga zdaj poznajo v skoraj vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, zahvaliti internetu. Morda je isto stvar vsak dan razlagal vnukom, sosedom, znancem, a dokler ga niso posneli, ni postal viralen. Bil je le eden od številnih Zagrebčanov. A ko se ti nasmehne minuta slave, jo pač moraš znati izkoristiti, saj ne bo trajalo dolgo. Sploh pa ne v današnjih časih. No, če smo čisto iskreni, je akter že nekoliko pozabljen. Tako imenovane instant zvezde to oznako dobijo z razlogom. Popularne so toliko časa, dokler se na sceni ne pojavi drug, svež posebnež in všečnež, ki izstopa iz monotonega in dolgočasnega povprečja. Pa ni nujno, da s tem, kar bo povedal, morda s pojavo, modnim stilom, retoriko … Kot pribito pa drži, da je oseba, ki pritegne večino, prej izjema kot pravilo. Bolj so nam znani tisti posamezniki, ki polovico javnosti navdušijo, druga polovica pa nad njimi benti in jih ne mara. Tako je bilo denimo na minuli Emi, slovenskem izboru za pesem evrovizije.
Zastavlja se mi tudi vprašanje, ali bi se ob podobnem videu zabavali in ga množično delili s prijatelji na družbenih omrežjih, če bi v njem nastopal kak Primorec, Gorenjec, Ljubljančan ali navsezadnje Prekmurec. Verjetno bi se, a vprašanje, ali s pravim namenom. Verjetno bi se pojavili norčevanje iz drugega narečja, poneumljanje in številni komentarji tistih, ki si upajo pravo mnenje zapisati le pod psevdonimom na spletu. V tem primeru pa je šlo za naše južne sosede, balkanskim šalam pa se tako ali tako vsi radi nasmejimo. Ko poslušamo njihovo glasbo, obiskujemo koncerte njihovih zvezdnikov in njihovo morje, ni prostora za nejevoljo. Ko pa beseda nanese na arbitražo, mejo na morju, politiko, kaj šele športna tekmovanja, tega ni več. Potem smo spet na dveh bregovih.

Pa se vrnimo k prvotnemu nasvetu »dedka Tonija«. Treniraj! Prihaja pomlad, narava se prebuja, dnevi so daljši, zakaj jih ne bi izkoristili. Vadimo, nabirajmo si kondicijo in preženimo prehlad, spomladansko utrujenost, slabo voljo. Saj vem, reči je enostavno, težje je to narediti. A na začetku šteje že želja. Toplo sončno vreme nas v zadnjih dneh vabi iz hiše. Lahko gremo do bližnjega gozda ali travnika po šop zvončkov. Toda ne ostanite predolgo, kajti tudi zaradi preveč natrganih znanilcev pomladi vas lahko oglobijo. Motivirajmo se torej, morda z novimi športnimi supergami, novim kolesom. Zastavimo si cilj in ne popustimo, dokler ne bomo prečkali ciljne črte. Na koncu bo namreč trud poplačan. Če že ne bo manjše konfekcijske številke, pa bomo imeli vsaj dober občutek, več energije in več kisika v možganih.