vestnik

(Lešniki) Lanski pridelek prodala v enem mesecu

Damjana Nemeš, 25. 8. 2021
Damjana Nemeš
O širitvi nasada še ne razmišljata, saj nimata niti zemlje za to.
Aktualno

Na 70 arih zemlje pridelujeta šest sort slaščičarskega lešnika, posajenih pa imata nekaj manj kot 300 lesk

Denis Kosi s Cvena se je pred približno enajstimi leti odločil, da bo na podedovani zemlji v bližini domačije uredil nasad lesk. Po izobrazbi elektrotehnik je vse življenje preživel na domači kmetiji, kjer so se ukvarjali tako z živinorejo kot poljedelstvom. Ker mu delo z zemljo ni bilo tuje, se je želel preizkusiti še v vzgoji lesk in pridelovanju lešnikov, saj je v tem videl tudi priložnost za zaslužek. Izmed sort se je najbolj navduševal nad istrsko dolgoplodno lesko, ki ima velike in debele plodove. »Klical sem vse slovenske drevesnice, da bi kupil sadike lesk, pa jih nikjer niso imeli. Nato sem se za pomoč in svetovanje obrnil na biotehniško fakulteto v Ljubljani. Dostavil sem jim liter zemlje za analizo in na podlagi rezultatov analize so naredili sadilno-gnojilni načrt za zemljo. Svetovali so mi, naj se raje odločim za slaščičarski lešnik, saj ima bolj bogato aromo. Tako sem na 70 arih zemlje zasadil nekaj manj kot tristo lesk, ki so mi jih zagotovili na fakulteti, in sedaj pridelujem šest sort slaščičarskega lešnika,« pove Kosi. Pozneje se mu je pri vzgoji nasada in pridelovanju lešnikov pridružila partnerica Aleksandra Mohorič. Tako sedaj že nekaj let sama skrbita za vse, kar terja pridelava lešnikov.

prleški-lešnik, cven, denis-kosi, aleksandra-mohorič
Damjana Nemeš
Lešniki že zorijo. V začetku septembra jih bodo začeli obirati, nato jih bodo dali sušit. Foto Damjana Nemeš

Delo v nasadu poteka vse leto

Trenutno pripravljata tla v nasadu, kar pomeni redno košnjo, da bo obiranje čim lažje. Začnejo septembra, ko začnejo lešniki padati na tla. Preostanek, ki ne pade sam, dodatno stepeta in ga v najkrajšem možnem času pobereta ter posušita. »Če tega ne narediva pravočasno, začne na plodovih nastajati plesen, lešniki lahko tudi gnijejo. Sušiva jih naravno, na soncu,« razlaga Kosi. Obiranju sledi nekaj premora, potem se začne rez. Vsi koreninski izrastki, ki na ogrodnih steblih zrastejo čez leto, se morajo odstraniti, oblikuje se tudi krošnja. »Leske se naravno formirajo v grm, midva sva jih začela oblikovati v približno tri metre visoko drevo, z metrskim steblom in štirimi do osmimi ogrodnimi stebli.« Spomladi nato ponovno sledita košnja in pletje izrastkov, kar traja do poznega poletja oziroma začetka jeseni, ko se spet začne obiranje. »Leska ima naravne škodljivce, največkrat se pojavi hrošč lešnikar. Nam ga je lani uspelo uničiti s pomočjo sredstva, ki deluje na podlagi gobjega micelija. Ta izsuši ličinke omenjenega hrošča. Sicer pa ne uporabljava nobenih drugih kemičnih preparatov ali gnojil, poskušava delati čim bolj naravno.«

prleški-lešnik, cven, denis-kosi, aleksandra-mohorič
Damjana Nemeš
Zemljo, na kateri so se v preteklosti pasli konji, sta preorala ter po sadilno-gnojilnem načrtu zasadila nekaj manj kot tristo sadik lesk. Foto Damjana Nemeš

Najprej ročno, nato strojno

Kosi in Mohoričeva prodajata le pridelek, torej cele lešnike, predelanih plodov ne prodajata. Prodaja je stekla šele pred dvema letoma, saj leske prej niso rodile. »Lani sva pridelala približno 600 kilogramov lešnika in ga prodala v manj kot mesecu dni. Ko je letina dobra, lahko govorimo tudi o približno dveh tonah pridelka,« pove Kosi.
Lešnike sta najprej pobirala ročno in s pomočjo posebnih valjčkov na lesenih palicah, lani pa sta v Italiji kupila stroj za obiranje, ki deluje podobno kot velik sesalnik. »Vej leske se stroj sploh ne dotika, zato jih ne poškoduje. S pobranih plodov stroj dobro odstrani tudi lešnikovo ovojnico, lešnike pa nato po posebni cevi meče v za to pripravljen zabojnik,« pove Mohoričeva. V pridelavo lešnikov sta vložila že kar nekaj sredstev, največji finančni vložek je bil nakup stroja za obiranje lešnikov ter manjšega traktorja. »Lahko povem, da je to za zdaj še hobi, saj bo trajalo še nekaj let, da se nama ves finančni vložek povrne. Če bi želela preživeti le s tem, bi morala imeti nasade na vsaj dvajsetih hektarjih,« pojasni lastnik leskovega nasada.

prleški-lešnik, cven, denis-kosi, aleksandra-mohorič
Damjana Nemeš
Aleksandra Mohorič in Denis Kosi sama skrbita za delo v nasadu lesk. Foto Damjana Nemeš

O širitvi nasada še ne razmišljata, saj nimata niti zemlje za to. »Ne zanima naju niti posredništvo oziroma sodelovanje z večjimi trgovci ali podobno. Ves pridelek prodava zasebnim strankam, večinoma iz lokalnega okolja. Najprej zbereva naročila, nato pa sama strankam naročeno tudi dostaviva. Preseneča naju, da so ljudje začeli bolj ceniti in kupovati doma pridelano hrano. Vsekakor pa naju veseli, da sva z dobrim pridelkom vzpostavila zaupanje pri strankah, saj se večina ponovno odloči za nakup najinih lešnikov,« sta sklenila sogovornika.


Damjana Nemeš
Prleški lešnik s Cvena
lešniki cven aleksandra-mohorič denis-kosi