Janez Magyar, župan občine Lendava, je sestavil ožjo skupino, v kateri so poleg njega in sodelavcev z občine še Katjuša Kranjc, Matej Fišer, Janez Balažic in Peter Tomaž Dobrila, ki so na podlagi pridobljenih idej izluščili najboljše in zasnovali program za kandidaturo, s katero želijo prepričati komisijo. Kakšen je program in vsebina vloge, ostaja skrivnost, tako kot je skrivnost finančna konstrukcija, saj o tem župan in njegova ekipa, niso želeli podrobneje govoriti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti zaznamovali dan boja proti okupatorju
Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota sta ob dnevu upora proti okupatorju pripravila slovesnost. Ta je potekala ob spomeniku Štefana Kovača pred Gledališčem Park, v uvodu pa so venec k spomeniku položili predsednica Mestne organizacije združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota Bojka Veren, župan Damjan Anželj in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan. Slednji je bil tudi slavnostni govornik, v svojem govoru pa je poudaril pomembnost ohranjanja hrabrih dejanj pogumnih pripadnikov številnih generacij naših prednikov, ki so branili slovensko zemljo in slovenstvo. Dogajanje so s kulturnim program popestrili učenci in učenke Osnovne šole II Murska Sobota in upokojenski pevski zbor Stari Kovači. Utrinke s slovesnosti je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Razložil pa je, da so hoteli v programu videti ljudi in postaviti take temelje, s pomočjo katerih bo kandidatura uspešna in bo Lendava tudi živela. Da bi jim to uspelo in da bi dobili prave ideje so k sodelovanju povabili mnoge posameznike, ki v Lendavi živijo, ki so se tu rodili, ustvarjajo in delujejo druge in vse tiste, ki to mesto in širšo okolico radi obiščejo ali želijo Lendavi dobro. Odzvalo se je okoli 50 posameznikov, pesnikov pisateljev, arheologov, arhitektov, igralcev, znanstvenikov in drugih intelektualcev, ki so s svojimi predlogi in idejami prispevali kar nekaj ključnih tem, ki so jih v prijavnem gradivu upoštevali in jih vključili.
Vloge za kandidaturo Lendave, ki je obsegala kar precej zajetnih map, niso razkrili, je pa arhitektka Katjuša Krajnc, predstavila, kako je ožja skupina oblikovala skupno vizijo. »To nam ne bi uspelo brez pomoči mnogih in vsaj kakšnih 50 idej, ki so nam jih posredovali različni posamezniki ter nam s tem pomagali razumeti, kaj Lendava ima in kaj želim v tem programu imeti. Pri kandidaturi so upoštevali vse smernice Evropske unije in ideje, ki so vzniknile v tem prostoru, prav tako so kandidaturo uskladili z Lokalnim programom za kulturo 2017 – 2025, ki ga je Občina Lendava sprejela leta 2017
Lendava je najmanjša mesto, ki kandidira za naziv Evropske prestolnice kulture, kljub svoji majhnosti, pa je kulturno izjemno bogata in lahko povsem enakovredna z ostalimi večjimi mesti.
Hkrati je Lendava v svoji kandidaturi dokazala svojo moč povezovanja tako v regiji, kot izven meja, pri čemer se je vključila cela vrsta evropskih regij in tako je Lendava edina kandidatka, ki načrtuje, da bi se dogodki in prireditve odvijale na različnih mestih v štirih državah. Tudi to je naša prednost, še pravi Kranjčeva in zaključi, da se vse dobro skriva v malih stvareh, in v malih mestih.
Rezultati, katero med šestimi slovenskimi občinami, ki kandidirajo za EPK 2025 bodo izbrali in jim podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025, naj bi bili znani enkrat januarja, župan pa upa, da bodo izbirali po vsebinah in programu in ne politično. Takrat bi naj tudi v Lendavi podrobneje predstavili program, ki ga je na podlagi idej zasnovala ožja programska skupina skupina.
