S svetovnim dnevom duševnega zdravja, ki smo ga zaznamovali 10. oktobra, želijo strokovnjaki po vsem svetu vzbuditi zavedanje splošne javnosti o pomembnosti duševnega zdravja. Težave v duševnem zdravju so zelo pogoste, z njimi se bo v življenju srečala približno četrtina populacije. Med najpogostejše duševne bolezni pri ljudeh, starih od 18 do 65 let, sodijo depresija, stresne in prilagoditvene motnje, težave, povezane z uživanjem alkohola, in anksiozne motnje.
V zadnjih letih v Sloveniji narašča predvsem število stresnih in prilagoditvenih motenj, ki so pogosto posledica obremenitev v povezavi z delovnim mestom, kot so izguba službe, preobremenjenost v službi, neustrezni odnosi med sodelavci ali mobing, lahko pa do njih vodijo tudi drugi pretresi v življenju, kot sta izguba bližnjega ali telesna bolezen. Pri populaciji, starejši od 65 let, se najpogosteje pojavljajo demenca, depresija ter anksiozne, stresne in prilagoditvene motnje.
Zaradi naraščanja števila oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, so bili v vseh regijah po Sloveniji vzpostavljeni centri za duševno zdravje odraslih (CDZO), v katerih obravnavajo približno 70 tisoč odraslih bolnikov, in centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
V soboškem centru 457 bolnikov
CDZO je organizacijska struktura, ki s preventivnimi in zdravljenju namenjenimi službami na primarni ravni omogoča boljši dostop do storitev za duševno zdravje odraslih. »Obravnava v centrih se do največje možne mere prilagaja potrebam in značilnostim posameznika in je blizu njegovega doma, torej tam, kjer se posameznik s težavami spopada. Z vzpostavitvijo centrov se zmanjšuje vrzel med potrebami po reševanju težav v duševnem zdravju in obstoječimi storitvami. Ta vrzel je v naši regiji še vedno velika, vzpostavitev centra pa bo pripomogla k reševanju negativnih trendov v duševnem zdravju na našem območju,« je povedala Katja Sraka, vodja CDZO Murska Sobota. Center od 1. oktobra lani deluje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Vanj je trenutno vključenih 457 bolnikov, od tega se jih je od odprtja centra na novo vključilo 231, 226 pa so jih vključili iz drugih oblik obravnave. »Aktivnosti v centru se ločijo na ambulantno obravnavo, kamor je vključenih 361 bolnikov, in na skupnostno psihiatrično obravnavo (SPO), kjer imamo 96 bolnikov. SPO v ZD Murska Sobota deluje že od leta 2013. CDZO je sestavljen iz tima avtonomnih strokovnjakov s področja duševnega zdravja, ki samostojno in v timu obravnavajo odrasle s težavami v duševnem zdravju,« je razložila Srakova. V ambulantno obravnavo in SPO so vključeni psihiater, socialni delavec, klinični psiholog in diplomirana medicinska sestra, v SPO pa deluje tudi delovni terapevt. Po besedah vodje CDZO Murska Sobota je skupnostna psihiatrična obravnava namenjena ljudem, ki imajo zaradi težav v duševnem zdravju bolj kompleksne probleme. Ti so lahko odvisni od poteka bolezni, ki je ponavljajoča, ali bolezen vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje v medsebojnih odnosih, izobraževanje in opravljanje službe.
Zbolel bo vsak četrti
Težave v duševnem zdravju so v javnosti še vedno tabu tema. Bolniki so velikokrat stigmatizirani. »Položaj je resda boljši kot pred leti, saj se o tej temi več govori, vendar stanje še vedno ni zadovoljivo. Ljudje, ki imajo težave, zaradi strahu pred stigmo ali lastnih predsodkov ne poiščejo pomoči strokovnjakov, kar lahko njihove stiske še poglobi. V skrajnih primerih lahko vodi celo do samomora, ki je v Sloveniji še vedno velik javnozdravstveni problem,« je poudarila Katja Sraka. Možnosti za izboljšanje stanja je po besedah vodje murskosoboškega CZDO še veliko. Na državnem nivoju je treba sprejemati odločitve, ki bodo vodile v izboljšanje duševnega zdravja. Revščina, socialna izključenost, neenakosti v družbi in slabo gospodarsko stanje dokazano povečujejo tveganje za duševne motnje. Ljudje z duševnimi motnjami in njihovi bližnji poleg nošenja bremena bolezni pogosto doživljajo diskriminacijo, izključenost in kršenje temeljnih človekovih pravic, zato je treba ljudi ozaveščati in tudi s tem zmanjševati stigmo na tem področju. Dejstvo je, da za pojav težav v duševnem zdravju nihče ni imun. Zbolel bo vsaj vsak četrti med nami, vsaj vsaka tretja družina pa se bo srečala z duševno motnjo. Če je pomoč hitra in pravočasna, so lahko posledice duševne bolezni bistveno manjše tako pri posamezniku, ki je zbolel, kot tudi v njegovi okolici.
Pomurje nad povprečjem
Na pojav težav v duševnem zdravju vpliva več dejavnikov. Na eni strani je to vpliv okolja, vse to, kar se nam je v življenju že zgodilo ali se nam trenutno dogaja, v kakšnem okolju živimo in kakšni so naši bližnji odnosi. Na drugi strani pa je naša dovzetnost za duševno bolezen, torej tisto, kar prinesemo na svet, oziroma ranljivost, ki izhaja iz naših najbolj zgodnjih let življenja. Težave v duševnem zdravju se lahko pojavijo le enkrat v življenju, lahko pa se ponavljajo oziroma so kronične. Med kronične spadajo shizofrenija, ponavljajoča se depresivna motnja in bipolarna motnja razpoloženja. To so bolezni, ki potekajo z izboljšanji in poslabšanji, zato je obravnava bolnikov nepretrgana. Pomurje je po besedah Katje Sraka z bolniki s težavami v duševnem zdravju nad slovenskim povprečjem, k čemur po vsej verjetnosti prispeva tudi socialno-ekonomski položaj ljudi.