Kaj je privedlo do takšnega stanja? »Razlog za dolge čakalne dobe na pregled v dispanzerjih medicine dela ni dopust enega zdravnika, ampak je problem sistemski, saj zdravnikov s specializacijo medicine dela na trgu ni,« je povedal Boštjan Pihlar, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer. Število zdravnikov medicine dela, prometa in športa v Pomurju in tudi širše ne zadostuje, da bi ti lahko takoj zagotovili vse storitve, ki so predpisane za podjetja in njihove zaposlene. Ker torej ni sorazmerja, poudari Pihlar, nastajajo čakalne dobe, ki lahko trajajo več tednov ali celo mesecev.
Ali se torej zdravstveni sistem krha tudi na tem področju? Pomanjkanje zdravnikov medicine dela, prometa in športa je sistemski problem, a se ta dejavnost vendar izvaja zunaj javnega zdravstva. To pomeni, da te storitve ne sodijo med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne plačuje. Zato z izvajalci tudi ne sklepa pogodb. Tako za izvajanje te dejavnosti tudi ne obstaja javna mreža in ni predpisanih standardov in normativov o razpršenosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Jih pa izvajajo tudi v javnih zavodih.
Dispanzerje imajo tako tudi vsi štirje pomurski zdravstveni domovi, v regiji pa sta še dve zasebni ambulanti, Salvus, medicinske storitve, v Lendavi in Zasebna ambulanta Zvonimir Cesarec v Veržeju.
»Pritisk na nas je velik«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Pomanjkanje zdravnikov s tega področja je problem, ki traja že vrsto let, ugotavlja Joža Primožič, direktor ZD Gornja Radgona, razmere v regiji pa se še slabšajo z upokojitvijo zdravnika zasebnika na območju Ljutomera. »Pritisk na nas je velik,« poudarja Primožič, njihova ambulanta pa ima zapolnjene že vse termine do septembra. Zdravstveni dom ima za izvajanje te dejavnosti zaposleno eno zdravnico, ki opravi izjemno veliko dela tako za gornjeradgonski zdravstveni dom kot druge izvajalce, specialistični študij pa končuje še ena njihova zdravnica.
Zdravstveni dom Murska Sobota ima zaposlena dva zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa, ki sta prav tako prezasedena. Delavci podjetij oziroma gospodarskih družb, ki imajo z zavodom sklenjeno pogodbo o sodelovanju na področju varnosti in zdravja pri delu, pa so pregledani takoj, ko naročnik delavca napoti na pregled, če ta predloži zahtevano zdravstveno dokumentacijo. Ob odsotnosti njihovih zaposlenih zdravnikov se v nujnih primerih pregledi delavcev opravijo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, na primer v ZD Gornja Radgona.
V ZD Ljutomer so marca letos za polovičen delovni čas zaposlili zdravnika medicine dela, ki so ga tudi štipendirali skupaj z ZD Ormož. Za dodatno delo ambulante medicine dela pa so se v Ljutomeru pogodili še s pogodbenim izvajalcem, tako da od julija dalje nudijo storitve medicine dela praktično vse dni v tednu, razen en dan na 14 dni. »Čeprav se trudimo upoštevati želje gospodarstva in z okrepljeno ekipo medicine dela zagotavljati dovolj hitro vsaj predhodne preglede, ki so pomembni za nemoteno zaposlovanje gospodarskih družb, podjetnikov ter ostalih, ta situacija ni normalna in verjamem, da je težko razumljiva,« pove Pihlar.
ZD Lendava nima zaposlenega specialista medicine dela, prometa in športa. Storitve enkrat tedensko zagotavljajo po sklenjeni podjemni pogodbi, vendar so te v času dopustov v omejenem obsegu.
Specialistični študij svojevrstna zgodba
Izvajalci storitev medicine dela, prometa in športa se torej soočajo s pomanjkanjem zdravnikov specialistov s tega področja, pri pridobivanju novih pa tudi sami trčijo na nerazumno oviro. Čeprav sami nosijo vse stroške, povezane s specialističnim študijem, ki traja štiri leta, je razpisovanje prostih mest v domeni Zdravniške zbornice Slovenije. In tudi letos ta niso bila predpisana.
V razpisu je bilo navedeno: »Kandidat se ne more prijaviti na specializacijo iz medicine dela, prometa in športa, ker pri pooblaščenih izvajalcih ni na voljo prostih specializantskih delovnih mest.« To pa ne pomeni, da delovnih mest ni na voljo pri izvajalcih teh zdravstvenih storitev po regijah, ampak pri pooblaščeni ustanovi za izvajanje študija, to pa je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Težava je tudi pomanjkanje glavnih mentorjev oziroma njihova prezasedenost, izpostavlja Edith Žižek Sapač, direktorica ZD Murska Sobota, kar je prav tako ovira pri prijavi na specializacijo.
Mladi zdravniki, ki ves čas specialističnega študija delajo na inštitutu v Ljubljani oziroma pri njegovih pooblaščenih podizvajalcih, pogosto tam tudi ostanejo ali si najdejo zaposlitev v večjih središčih, kjer so pogoji za delo ugodnejši kot na podeželju. »Delodajalcem, ki kolegom ponudijo zaposlitev, ni noben problem, da nas vprašajo in odštejejo denar za celotne stroške, ki smo jih imeli z njihovim šolanjem,« pove Primožič. Izpostavi še tudi, da niti sama specializacija ni najbolj privlačna.