vestnik

Mladi Romi danes razmišljajo precej drugače o sebi, kot so nekoč

Jože Gabor, 3. 3. 2020
Leon Novak
Z vaščankami romskega naselja v Dolgi vasi na delavnici.
Aktualno

Nataša Horvat iz Dolge vasi si že vrsto let aktivno prizadeva za čim boljše sodelovanje med Romi in drugimi prebivalci lendavske občine.

Najbolj zadovoljna je, ko vidi, da otroci v romskem naselju živijo bolje, kot so živeli ona in njeni vrstniki v otroštvu. »Življenje Romov je precej odvisno od tega, kako se vključujejo v lokalno skupnost, in od njihove izobrazbe. Zato se tudi trudim, da bi čim več otrok spodbudila, da nadaljujejo izobraževanje po osnovni šoli.« V Dolgi vasi živijo v sožitju z drugimi prebivalci. Res je, da se v romskem naselju pojavi kaka težava, kot se tudi v drugih vaseh, vendar je treba težave reševati in jih ne pometati pod preprogo, meni Horvatova. »Ni take težave, da je ne bi bilo mogoče rešiti. Treba se je pogovarjati o težavah. Čim več. Tako med Romi kakor tudi z drugimi prebivalci lokalne skupnosti.« Opaža, da danes mladi Romi razmišljajo precej drugače o sebi in svetu okrog njih, kot je njena generacija. Veliko pa je odvisno tudi od staršev. Če so ti bolj izobraženi in si želijo, da bi bili izobraženi tudi njihovi otroci, bodo veliko naredili za to, da se bo to tudi zgodilo.

Nataša Horvat je zadnji dve leti zaposlena na Ljudski univerzi Lendava v okviru projekta Večnamenski romski centri. »V okviru tega projekta izvajamo različne aktivnosti, od delavnic za romske otroke in odrasle do učne pomoči za otroke. Povezujemo se z različnimi institucijami, kot so šole, center za socialno delo, občina, zdravstveni dom in policija,« pojasni. Drugi mandat je svetnica v občinskem svetu. Pravi, da je zadovoljna, da se romsko naselje infrastrukturno razvija in se razmere za življenje izboljšujejo. »V mojem prejšnjem mandatu smo poskrbeli za električne priključke v vseh gospodinjstvih. Zgradili smo večnamenski center, kjer organiziramo različne aktivnosti in vključujemo tudi zunanje izvajalce. Otroci se vpisujejo v vrtec, uspešno končujejo osnovno šolo in nadaljujejo izobraževanje v srednji šoli.« V naselju imajo urejene tudi priključke na vodovod in kanalizacijo ter ulično razsvetljavo.

07nataša-horvat1
Tomaž Galič
Nataša Horvat: »Romi hodijo delat v Avstrijo, kjer delodajalci ne sprašujejo, kaj je in kdo je, ampak jih zanima predvsem, ali je dober delavec.«

Le asfaltno cesto bi bilo treba obnoviti, saj je zaradi tovornjakov, ki vozijo do odlagališča odpadkov, že precej uničena. Že več let si prizadeva za legalizacijo celotnega romskega naselja, za kar bo treba sprejeti občinski prostorski načrt. O tem potekajo pogovori s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Občino Lendava in drugimi. V tridesetih hišah v naselju živi 150 prebivalcev. Prve družine so živele pri opekarni v Dolgi vasi, potem pa so se odločili, da se bodo preselili na rob gozda, kjer živijo sedaj. »To je edino romsko naselje v lendavski občini. Skupaj v občini živi 280 Romov, ki so naseljeni v mestu in okoliških vaseh. Tudi v nacionalno mešanih družinah. Mešane družine so tudi v romskem naselju.«

Glasba jim veliko pomeni 

Horvatova je bila vrsto let aktivna tudi na kulturnem področju, vodila je kulturno društvo in plesala romske plese v folklorni skupini. Ohranjanje romske kulture pa je prenašala tudi na mlajše rodove. »V vasi sedaj deluje folklorna skupina, ki jo vodi Tomi Levačič. Plešejo najbolj priljubljene romske plese, ki se prenašajo iz roda v rod. Prizadevamo si tudi za ohranjanje romskega jezika. V Dolgi vasi govorimo čergarsko inačico jezika, ki je zelo podobna romskemu jeziku, ki ga govorijo v mnogih državah. Za Rome je značilno tudi, da vključujejo besede iz večinskega jezika države, v kateri živijo.« Glasbeni skupini Šukar pomaga pri prevodu romskih pesmi. Njen oče je bil velik ljubitelj te glasbene skupine in veliko ji pomeni, da lahko z njimi sodeluje, pravi. Sicer v romskem naselju poslušajo zelo različno glasbo. Veliko tudi hrvaško in srbsko. Sama ima zelo rada pevca Šabana Bajramoviča. »Ima zelo zanimiva besedila, ki govorijo o romskem življenju, zato se najdeš v njih. Romska glasba je čustvena in temperamentna, zato ji zelo radi prisluhnejo tudi neromski ljubitelji glasbe. Z romskim plesom in glasbo vedno popestrimo dogajanje na različnih prireditvah. Romska kultura mnoge bogati. Govori pa tudi o svobodi, ki je vedno imela močan pomen v romskem življenju,« pravi. Okrog romskih hiš nekoč ni bilo ograj, Romi niso poznali omejitev. Čutili so močno potrebo po svobodi.

07nataša-horvat3
osebni arhiv
Poleti so organizirali tudi tabor za otroke iz naselja.

Zadovoljna je, ko vidi, da se v lendavski občini odnos med romskim in neromskim prebivalstvom iz leta v leto izboljšuje. »Obiskala sem romska naselja na Dolenjskem, v Beogradu in drugod, kjer so razmere za življenje zelo slabe. Marsikje bi se morali bolj kakovostno ukvarjati z vključevanjem Romov v življenje lokalne skupnosti. Večinsko prebivalstvo se jim premalo posveča. Pomembno je delati s tistimi Romi, ki si želijo spremembe na bolje. Ti pa bodo potem zgled drugim.« Pomembno pa je, da v te aktivnosti različne institucije vključijo tudi Rome. Dogaja se, da na simpozijih v Ljubljani govorijo o Romih taki, ki še nikoli niso bili v romskem naselju. »Treba je iti v romska naselja in tam ugotoviti, kaj je treba storiti. Kdor Romov ne pozna, ne more delati z njimi. V Prekmurju je bilo v preteklosti že veliko narejenega, marsikje pa je treba začeti od začetka. Treba je razbijati stereotipe. Največja problema sta izobraževanje in zaposlovanje,« poudarja Horvatova. Romi hodijo delat v Avstrijo, kjer delodajalci ne sprašujejo, kaj je in kdo je, ampak jih zanima predvsem, ali je dober delavec. Kako so lahko v Avstriji prekmurski Romi dobri delavci, v Sloveniji pa ne, se sprašuje Nataša Horvat. »Pri nas se večkrat zgodi, da se po telefonu dogovori za službo, ko pride k delodajalcu in ta vidi, da je Rom, pa kar naenkrat zanj ni več dela. Ne dajo jim niti priložnosti, da bi delali.«