vestnik

Na kmetiji Magdič je čreda vedno večja. Priboljšek za govedo pa je kruh

Ines Baler, 14. 5. 2022
Vanesa Jaušovec
Matej Magdič največkrat privabi škotsko govedo k ogradi z rezinami kruha.
Aktualno

Zanimanje za vzrejo škotskega goveda narašča tudi v Pomurju. Cenjeno je predvsem meso.

Na pašnikih družine Magdič v Cezanjevcih je vse leto opaziti škotsko govedo. Nad to pasmo se je navdušil Matej in pred kakšnimi tremi leti dal pobudo, da ga na domačiji naselijo. »Škotsko govedo sem spoznal pri očetovem bratrancu, kjer ga imajo od leta 2004. Vsi vemo, da od kmetijstva ni kaj prida koristi, ker pa to govedo ni zahtevno za vzrejo, pase se zunaj, sem se odločil zanj,« pojasni. Sprva so nameravali imeti dve glavi živine, potem pa so jih kupili več, tudi mladiči so se skotili in danes jih imajo dvanajst.

Magdič opaža, da se interes za škotsko govedo v zadnjih letih v pomurski regiji širi, predvsem zato, ker je vzreja enostavnejša, kakovost mesa večja, cene pa višje kot pri domačem govedu. V prvih mesecih letošnjega leta so se na kmetiji razveselili skotitve teličke in dveh bikcev, v prihodnje pa nameravajo čredo goveda še povečati. »Odvisno bo tudi od tega, koliko pašnikov bomo še dobili v najem,« pove sogovornik. Sami travnikov nimajo, preuredili so jih v pašnike, krmo pa kupijo. Po besedah Magdiča namreč za 30 ali 40 bal na leto ni vredno kupiti vse potrebne mehanizacije. 

Škotsko govedo se od domačega razlikuje v več stvareh. Ena od teh je daljša in gostejša dlaka, zaradi česar to pasmo nekateri imenujejo tudi kosmato govedo. Sogovornik razloži, da ima govedo spodaj puhasto dlako, čez pa sega daljša dlaka. Ta jim je spomladi že nekoliko odpadla in bo jeseni spet zrasla. Naloga dlake je, da govedo varuje pred vremenskimi razmerami. Poleti so živali na paši v jutranjih urah, potem pa imajo najraje naravno senco, da se zavarujejo pred vročino, rade pa imajo tudi dež in sneg, pravi Magdič. 

matej-magdič, kmetija-magdič, cezanjevci, škotsko-govedo
Vanesa Jaušovec
Na kmetiji Magdič so se v marcu v obdobju enega tedna razveselili treh govejih mladičev.

Govedo krmijo s krmo in pašo, ob ogradi pa imajo ves čas na razpolago kamne za lizanje, s katerimi nadomestijo vitamine in minerale. »Pri vzreji domačega goveda se to v zadostni meri dobi iz krmil in mletega zrnja, mi pa pri vzreji škotskega goveda težimo k naravni prehrani brez teh dodatkov,« pravi Magdič. Zaradi tega je posebnost te pasme tudi meso, za katero vlada veliko povpraševanje. »Meso je bolj marmorirano, večje kakovosti, ker govedo ne uživa krmil, je bolj kompaktno in drugačnega okusa kot meso živali, ki so krmljene s silažo. Vsebuje manj maščob in holesterola ter več beljakovin,« pravi sogovornik in doda, da na domačiji še razmišljajo, ali bi se usmerili v vzrejo živali za zakol ali za prodajo. Nekaj glav so sicer že prodali, enega bika pa pred meseci odpeljali v klavnico. »Odvisno bo tudi od povpraševanja. Za meso vlada velik interes, tudi cena je bolj primerna. Sicer pa načrtujemo, da bi si letos za lastne potrebe na kmetiji uredili še hladilnico, tako da bo to lažje korigirati s prodajo.« Kilogram mesa škotskega goveda po njegovih besedah stane med 10 in 15 evri ter je vsestransko uporabno, tudi za burgerje, steake. »Razlika v okusu med navadnim in škotskim govedom pa je očitna in pride do izraza,« zatrjuje. 

matej-magdič, kmetija-magdič, cezanjevci, škotsko-govedo
Vanesa Jaušovec
Kmetija Magdič

Na kmetiji Magdič pri nakupu krme težijo k temu, da je ta čim bolj kakovostna, neke vrste priboljšek za govedo pa je kruh. »Če jih želim zapreti na drugo čredinko, jih privabim s kruhom. Tako sem jih navadil in vedno deluje. Se pa spomnim, da je bil na začetku kar velik zalogaj. Prvega pol leta smo živali vsak dan spravljali v hlev, potem pa je prišel prvi bik in ta nikakor ni želel noter. Od takrat jih imamo zunaj in na začetku smo kar z baterijami po temi preverjali, ali so še vse živali v ogradi,« nekoliko v smehu pove Matej Magdič. 

Tudi vino, jajca in sadje 

Na kmetiji imajo tudi nekaj kokoši, ob domačiji pa še sadovnjak z okoli 300 drevesi. Gre za različno sadno drevje, od zgodnjih do poznih sort. »Razmišljam, da bi ponudbi dodali še suho sadje,« navede enega od načrtov. »Je pa letos pri sadju vse bolj pozno zaradi vremena,« zamišljeno pove, ko opazuje, da se češnje počasi začnejo barvati rdeče. Kmetovanje je za sogovornika ob redni službi hobi. »Že od otroštva me to delo veseli in tudi doma smo vedno imeli nekaj njiv ali živali.« Danes pridelujejo tudi vino in jabolčni sok, vendar za zdaj le za domače potrebe. »Samooskrba je zame zelo pomembna, saj rad kakovostno jem. Poleg tega, če hrano sam pridelaš, tudi veš, kaj ješ,« poudari. Dela mu med letom nikoli ne zmanjka, sploh sedaj, ko kmetijo še razvija in tuhta o njeni usmeritvi. »Predvsem pa je sedaj takšno obdobje, ko se vse draži in se bo še bolj, zato mislim, da bomo kmetovalci počasi morali začeti razmišljati o dvigu cen, pa najsi bo to mesa, goveda ali drugih pridelkov,« sklene.