Pred dnevi smo se odpravili do Črncev v občini Apače, kjer je urejen in med kolesarji znan kolesarsko-pohodniški most čez Muro. Na slovenski strani je ob kolesarski poti, ki teče vzdolž reke, urejen Bicikl bar, kjer si mnogi kolesarji privoščijo nekajminutni oddih in osvežilno pijačo, na avstrijski strani pa so prav tako urejene gozdne poti, ki potem v naslednjih kilometrih vodijo po avstrijskem ravninskem podeželju, tudi do znanega jezera Liebmann. Klavdija Bratuša, ki z možem Marjanom že četrto sezono skrbi za omenjeni lokal, pravi, da je bil letošnji obisk do sedaj dober. »Turistov je vsako leto več, menim pa, da bi bilo treba kolesarske poti še nekoliko urediti. Prevladujejo tisti iz nemško govorečih držav. Veliko je Avstrijcev in Nemcev, sledijo pa Madžari, Čehi, Poljaki, Hrvati pa tudi Italijani,« ocenjuje lastnica. Na kratkem počitku pri njih se je ustavila tudi Michaela Heiss iz avstrijske Štajerske s partnerjem. Kot je povedala, sta oba navdušena kolesarja, takrat pa sta bila na dopustu v Avstriji in sta se odločila prečkati mejo in prekolesariti pot vzdolž reke Mure. »Všeč nama je narava, izbirava pa različne poti,« tako sogovornica, ki je še razložila, da v času dirke Moto GP v Spielbergu vsako leto za nekaj dni zapustita dom, ki je v bližini proge, saj je zanju takrat tam preglasno in preveč gneče.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Po čemaževi poti, ki je dolga okrog 23 kilometrov in poteka po ravninskem delu Apaške doline, pa so se odpeljali člani družine Kiderič iz Mirne na Dolenjskem. »Bivamo v apartmaju v Moravskih Toplicah in obiskujemo različne kraje Prekmurja. Danes smo se z avtom pripeljali do Apač, naprej pa bomo kolesarili,« je povedala Nika, ki je s sinovoma Jašo in Mitom ter partnerjem Damjanom v preteklih dneh že prevozila okolico Martjanec in Dobrovnika. Čemaževa pot sicer od Črncev naprej vodi proti Apačam in ostalim krajem v tej občini, ob poteh pa so urejene številne turistične znamenitosti. Trasa se nato konča v Zgornjem Konjišču. Kideričevi so se letos na dopust v Prekmurje vrnili drugo leto zapored. »Mito je rekel, da mu je v Prekmurju bolj všeč kot na morju, tako da bomo morali naslednje leto spet priti,« tako Dolenjka.
»Pri nas naredi postanek tudi precej takih, ki se po Muri vozijo z rafti. Na avstrijski strani je namreč urejen privez, kjer se lahko ustavijo,« še doda Bratuševa. V njihovi ponudbi so tudi sveže, doma pripravljene kremne rezine, s katerimi si po napornem kolesarjanju marsikdo zviša raven sladkorja v krvi. Največja atrakcija, ki se pogosto znajde na fotografijah, pa je velociped, ki ga imajo pritrjenega na streho terase. Ne toliko za sladek, ampak bolj za zdrav način življenja pa je Gornjeradgončan Janez Koler, ki smo ga tudi srečali ob prečkanju kolesarsko-pohodniškega mosta čez Muro. »Skoraj vsak drugi dan sem s kolesom v teh krajih, vmes pa še tečem. Vsak dan se rekreiram, sem v pokoju in rad preživim čas v naravi. Imam stalno traso, na kateri se počutim varno. Dobro je urejeno in ni prometa. Štartam sicer v Gornji Radgoni, nato pa kolesarim kakšnih 70–80 kilometrov, odvisno od dneva,« razlaga čil 68-letnik.
