Medtem ko je dobro letino ječmena zasenčila nizka odkupna cena, si kmetje prizadevajo, da bi za pšenico, ki jo bodo predvidoma začeli žeti konec tedna, dosegli boljši dogovor.
Mlinarji menijo, da kmetje glede na razmere na trgu zahtevajo preveč, ti pa nasprotno trdijo, da je bila že cena ječmena sramotna, in se bojijo podobnega scenarija pri pšenici
Večina pomurskih pridelovalcev pšenice bo predvidoma ta konec tedna ob ugodnem vremenu začela žeti letošnji pridelek, potem ko so ječmen že poželi. Dogovora o letošnji ceni pšenice pa za zdaj z odkupovalci še niso dosegli. Dober pridelek ječmena je zasenčila nizka cena, za tono bodo namreč iztržili le 120 evrov. »To je sramotna cena, poštena bi bila od 130 do 137 evrov za tono. Odkupovalci izkoriščajo stisko kmetov, bojim se, da se bo enako zgodilo pri pšenici,« pravi Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit ter podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije. Kot pojasnjuje, so kmetje postavili enake pogoje kot lani, a jih mlinarji in peki za zdaj niso sprejeli. To bi pomenilo, da bi za tono pšenice v kakovostnem razredu B2 dobili od 150 do 155 evrov, v razredu B1 od 160 do 165 evrov in v razredu A od 170 do 175 evrov. V razredu premium, v katerega spada pšenica s 15 odstotki beljakovin ali več, kakršne v regiji sicer ni veliko, pa bi dobili 185 evrov za tono. Največ pridelane pšenice v regiji se običajno uvrsti v kakovostni razred B.
Dober pridelek ječmena je zasenčila nizka cena, za tono bodo namreč iztržili le 120 evrov. »To je sramotna cena, poštena bi bila od 130 do 137 evrov za tono. Odkupovalci izkoriščajo stisko kmetov, bojim se, da se bo enako zgodilo pri pšenici,« pravi Franc Küčan.
Na ponedeljkovem sestanku predstavnikov žitne verige dokončne ponudbe odkupne cene od pogajalcev na drugi strani mize kmetje niso dobili. »Slišali smo le, da na Hrvaškem plačujejo manj kot 150 evrov za pšenico. S tem še vedno ne priznavajo naših prizadevanj, da bi imeli tudi v Sloveniji pšenico in žitne izdelke izbrane kakovosti. Vsi pekovski izdelki so pri nas dražji kot na Hrvaškem, vendar se mlinarji izgovarjajo, da gre samo za večje marže trgovcev,« pravi Küčan. Pomurski kmetje po njegovih besedah pridelajo letno okoli 50 tisoč ton pšenice, od tega je največ odkupijo soboški Mlinopek in drugi večji odkupovalci, kot sta turniški Agrocorn in Panvita. Veliko domače pšenice se, kot pravi Küčan, vsako leto po različnih kanalih proda tudi v tujino, največ v Italijo.
Mlinarji se ozirajo tudi čez mejo
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič meni, da kmetje zahtevajo preveč glede na trenutne tržne razmere doma in v sosednjih državah. »Za takšne cene je namreč treba najti kupce, mi tega ne moremo spraviti v izdelke in nato še prodati. Moramo gledati tudi na to, kaj počne konkurenca ob meji. To pšenico sicer lahko odkupimo, vendar ne vem, kaj bomo potem z njo počeli.« Pred dokončno določitvijo letošnje odkupne cene, glede katere naj bi po Pojbičevih pričakovanjih dosegli dogovor predvidoma v ponedeljek, bodo, kot pravi, pogledali tudi, kakšne so razmere glede odkupa na Hrvaškem in Madžarskem. Mlinopek letno odkupi okoli 10 tisoč ton pšenice od domačih pridelovalcev, pri tem imajo po besedah Pojbiča danes že šest tisoč ton zalog, kar bi jim zadostovalo do februarja prihodnje leto. Trenutno njihova proizvodnja dosega 80 odstotkov zmogljivosti, med največjo krizo zaradi epidemije koronavirusa pa je promet padel celo za 40 odstotkov, pravi.
Nataša Juhnov
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič meni, da kmetje zahtevajo preveč glede na trenutne tržne razmere doma in v sosednjih državah.
Direktor Agrocorna Edvard Špilak pravi, da pogajanja o ceni bežno spremljajo, imajo pa svojo ceno, pridelovalcem ponujajo od 135 do 180 evrov za tono pšenice. Letno je od pomurskih pridelovalcev odkupijo od 10 do 14 tisoč ton. »V državi je veliko tuje pšenice, pri tem nam niso želeli razkriti, kolikšne so zaloge domače pšenice, z izgovorom, da so morali v času korone hitro ukrepati in narediti zaloge,« se Küčan jezi na mlinarje. Na vprašanje, koliko pšenice, ki jo ima Mlinopek v zalogi, so uvozili, Pojbič odgovarja: »Niti grama. Že deset let ne uvažamo ničesar, vse odkupimo od domačih pridelovalcev. Za druge pa ne vem, saj so to zaupni podatki vsake družbe.« Küčan količine in kakovosti letošnjega pridelka pšenice pred žetvijo ne želi napovedovati, saj pravi, da je treba požeti najmanj tisoč ton, da bodo lahko dobili relevantne informacije o tem.
Jure Zauneker
Franc Kučan, ki vodi komisijo za odkup in prodajo žit, pravi, da je zadružni sistem organiziranosti optimalen za slovensko kmetijstvo. Enakega mnenja je tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja.
Pričakujejo slabšo letino
Iz poročila, ki ga je pripravila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Metka Barbarič s sodelavci, pri pripravi pa je sodeloval tudi Boštjan Ferenčak iz Panvite, izhaja, da bo letošnji pridelek pšenice verjetno za od 20 do 30 odstotkov manjši v primerjavi z najboljšimi letinami. V ključnih fazah razvoja žita je namreč sledilo dvomesečno obdobje brez večjih padavin, kar je pustilo na posevkih resne posledice. Zaradi pogostega dežja v zadnjih dneh se bojijo, da bo pšenica tudi nižje kakovosti, saj obstaja velika verjetnost okužb s fuzariozami. V Pomurju je pšenica posejana na 16 tisoč hektarjih površin, ječmen pa na 6600 hektarjih.
V prihodnje se bodo morda pogajali drugače
Komisijo za odkup in prodajo žit sestavljajo člani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, a je bilo še tik pred letošnjimi pogajanji o odkupni ceni negotovo, ali se bo o ceni pogajala komisija, saj naj bi se po novem pridelovalci žit z mlinarji o odkupni ceni pogajali v okviru tako imenovane organizacije proizvajalcev, ki pa je kmetje na področju pridelave žit še niso ustanovili. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pojasnjuje, da to narekujejo težnje po uskladitvi z evropsko uredbo, ki določa organizacije proizvajalcev kot tiste, na katerih temelji osnovna pridelava. »Pri nas je situacija drugačna, saj to funkcijo že opravljajo zadruge.« Tudi Küčan poudarja, da je zadružna organiziranost najustreznejša za slovensko kmetijstvo, saj je prepričan, da bi se v organizacije proizvajalcev povezovali samo večji proizvajalci, medtem ko bi mali kmetje izostali. »Organizacija proizvajalcev bi morala biti pravna oseba z lastnim kapitalom, ta pa s prodajo pšenice enkrat na leto ne bo mogla preživeti.« Režonja še pove, da bi lahko Slovenija z Evropsko komisijo dosegla dogovor, če bi jo prepričala, da zadruge v Sloveniji že opravljajo vlogo, podobno organizacijam proizvajalcev. V vsakem primeru letos teh sprememb še ne bo in se o ceni tokrat še pogaja komisija. Nekaj jeze med kmeti je povzročil tudi izračun Kmetijskega inštituta Slovenije, po katerem naj bi bila letošnja odkupna cena pšenice 148 evrov za tono. V tem izračunu je bilo namreč delo kmeta ovrednoteno s 6,6 evra na uro, kar je po mnenju kmetov skoraj dvakrat prenizka vrednost. »Morali bi se odločiti, ali je treba izdelati novo metodologijo za tovrstne izračune, saj ima izračun Kmetijskega inštituta številne pomanjkljivosti. Ena takih banalnosti je bil recimo upoštevan strošek kemikalij, ki je bil enak pri pšenici in ječmenu, čeprav se uporabljajo povsem drugačne kemikalije,« še pove Küčan.
