Kljub temu da imajo tudi na Madžarskem veliko okuženih z novim koronavirusom, so otroci vse do začetka dvotedenskih božično-novoletnih počitnic 21. decembra obiskovali vrtce in osnovne šole, le dijaki in študenti se že nekaj časa šolajo na daljavo.
»Seveda se moramo držati določenih ukrepov. Ko pridemo v šolo, se učenci in učitelji najprej razkužimo, meri se telesna temperatura, nato pa se šolska vrata za nami zaprejo. Do prihoda v šolo učenci nosijo maske, potem ko prestopijo šolski prag, pa ne več. Zdi se mi, da imamo na ta način kar normalno šolanje, pač v skladu z razmerami, ki jih je prinesla epidemija,« je povedala učiteljica asistentka na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku Valentina Novak in dodala, da so konec novembra, ko so se začeli učitelji prostovoljno testirati na okužbo s koronavirusom, zaznali okužbo pri eni učiteljici, nakar je bil njen razred poslan v karanteno, pouk pa je potekal na daljavo. Več težav so imeli v Števanovcih, kjer je bila nekaj časa kar polovica učiteljev na tamkajšnji osemletki bolnih, zato so v začetku novembra za teden dni najprej podaljšali počitnice, nato pa so, tudi ob pomoči zunanjih sodelavcev, spet organizirali pouk na šoli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Soboške dneve prihajajo priljubljeni slovenski in hrvaški rokerji
Programa še ni, a nekaj nastopajočih smo že ugotovili.
Na DOŠ Jožefa Košiča so jeseni uspešno izpeljali veliko projektov, med drugim so pripravili tudi dve otroški prilogi časopisa Porabje. V Malem Porabju so z zapisi in fotografijami opisali, kako so pripravili tradicionalni slovenski zajtrk in kdo se je najbolj izkazal pri bučariji, izboru najlepše buče na šoli. »Verjetno se sprašujete, kako je to povezano z jezikom. Meni se kot motivacija za učenje slovenskega jezika zdijo takšne stvari zelo pomembne,« je poudarila Novakova in razložila, da je v sedmem razredu »šla domišljija čisto svojo pot in tako so učenci, ki so si zaželeli Halloween party, pripravili čarovniško uro. Šolarji so sami napisali scenarij, vsak si je izbral lik, imeli pa smo tudi pravo čarovniško pojedino z zombijevimi prsti in pijačo, ki se je imenovala zombijeva kri. Ta kulinarični presežek je bil tudi zame presenečenje jeseni in leta.« Takšni projekti šolarje dodatno motivirajo za učenje slovenskega jezika, k temu pa veliko prispevajo tudi novi učbeniki, ki so jih prejeli od Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, predvsem pa nova, interaktivna učilnica za slovenski jezik. »Imamo interaktivno tablo, učenci uporabljajo tablične računalnike, imamo tudi možnost fonetičnih vaj, kar je velika pomoč in tudi nagrada za učence. Na tak način se slovenskega jezika še raje učijo.«
Gospodarski razvoj Porabja
Da je za učenje slovenskega jezika treba motivirati mlade, se zavedajo tudi v obeh krovnih organizacijah porabskih Slovencev, Zvezi Slovencev na Madžarskem (ZSM) in Državni slovenski samoupravi (DSS). Poudarjajo tudi, da ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva gospodarski razvoj Porabja. Madžarska vlada se je lani zavezala, da bo v štirih letih, od leta 2020 do 2023, za Porabje namenila nekaj manj kot 900 milijonov forintov oziroma okrog 2,7 milijona evrov, a se je zaradi epidemije vse skupaj zavleklo. Po besedah predsednika DSS Karla Holca bodo z okoli 200 milijoni forintov, ki jih je madžarska vlada za ta program namenila v letošnjem letu, financirali tri velike projekte, medtem ko so manjši, razpisi za kmete in male podjetnike, preloženi na prihodnje leto. »Največji projekt je ureditev senika in štirih apartmajev pri Porabski domačiji v Andovcih, poleg tega se bosta sofinancirali ureditev hiše, ki je namenjena za druženje vaščanov na Verici, in prenova občinske stavbe na Dolnjem Seniku.« Predsednica ZSM Andrea Kovacs, ki obžaluje, da so morali praznovanje 30. obletnice ustanovitve te prve krovne organizacije porabskih Slovencev, tako kot še marsikatero drugo prireditev, preložiti na naslednje leto, je povedala, da gospodarsko pomoč v podobni višini, kot jo bodo dobili od Madžarske, pričakujejo tudi od Slovenije. »V začetku leta 2020 smo program gospodarskega razvoja, ki smo ga pripravili že lani, poslali v Ljubljano, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in gospodarskemu ministrstvu. Dobili smo obljubo, da ga bodo podprli in da ga bomo lahko začeli izvajati že leta 2021.«
Priprave na popis prebivalstva
Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev in Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, veliko pozornosti namenjajo tudi pripravam na popis prebivalstva, ki bo na Madžarskem naslednje leto. Leta 2011, ob zadnjem popisu, se je za Slovence izreklo le 2820 madžarskih državljanov. »Želimo vplivati na srca in dušo naših ljudi,« je poudaril Karel Holec in razložil, da so si za geslo izbrali besede »Naraudo si se za Slovenca, ostani Slovenec«. ocenjuje, da je bil ob zadnjem ljudskem štetju vprašalnik zelo slabo sestavljen. »Pripadniki trinajstih avtohtonih narodnosti smo bili našteti skupaj z Rusi, Kitajci, Japonci in pripadniki drugih narodov. Velikokrat se je zgodilo tudi, da anketarji ljudi niso opozorili, da lahko navedejo svojo narodnostno pripadnost,« je razložila slovenska zagovornica in dodala, da je vprašalnik zdaj spremenjen, kar naj bi olajšalo delo tako popisovalcem kot anketirancem. »Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, a vseeno čutijo v sebi povezavo z našo kulturo in jezikom,« poudarja Erika Köleš Kiss. V Porabju zato upajo, da se bo naslednje leto vsaj okrog 4000 madžarskih državljanov izreklo za pripadnika slovenske narodnosti.