»Ko sem šel k vojakom, sem tudi tja prejemal časopis. Najprej sem bil v Skopju, nato še v Kumanovem, preostali del od osemnajstih mesecev, kolikor smo takrat še služili vojsko, pa sem bil v Kosmetu. Ves čas sem tja dobival Vestnik, kar mi je ogromno pomenilo. Zanimalo me je, kaj se v domači regiji dogaja, zato sem bil zelo vesel, da sem lahko tudi na tujem vse to izvedel, hkrati pa bral domačo besedo,« pove Buzeti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Sogovornik, ki ga prijatelji in znanci že od nekdaj kličejo Džaja, je bil v mladosti dober nogometaš, ravno po srbskem nogometašu Draganu Đajiću je dobil tudi vzdevek. Buzeti je igral za več pomurskih klubov, med drugim za Bakovce, Tišino in Gornjo Radgono, šport pa ga je vedno zelo zanimal. Tudi zato so ga športne vsebine v Vestniku najbolj pritegnile in jih je najprej prebral. »Še danes je tako. Vedno najprej preberem šport, všeč mi je, da posvečate veliko pozornosti Muri, ki si to zasluži. Rad pogledam tudi vreme, da si znam potem tudi organizirati delo.«
Buzeti, ki je že upokojen, pravi, da dela nikoli ne zmanjka, samo videti ga je treba. »Šele ko si upokojen, začneš redno delati in nimaš časa zase. Velikokrat grem v Mlajtince, saj imamo tudi tam hišo. Tam potem pokosim travo, postorim kakšna druga dela okrog hiše, nahranim mlade mucke, ki jih imamo trenutno kar nekaj. Sicer pa veliko svojega časa posvetim tudi vnukom,« pravi. Tudi njih skuša z dobrim zgledom navdušiti za branje časopisa. Sam namreč komaj čaka četrtke, ko dobi v poštni nabiralnik pomurski tednik. »Vsi pri hiši smo navdušeni nad njim, tako midva z ženo kot tudi tašča. Velikokrat me celo prehiti in ga prva začne brati,« pove in doda, da bodo doma časopisu ostali zvesti tudi v prihodnje. »Brali ga bomo, dokler nam ne bodo odvzeli potnih listov,« hudomušno zagotovi sogovornik, ki vsak mesec z veseljem obišče tudi našo naročniško službo, kjer poravna mesečno naročnino za časopis.