Nasip so v začetku 50. let prejšnjega stoletja ljudje ročno zgradili z namenom ojezeritve potoka Bukovnica in da bi se obvarovali pred visokimi pomladnimi vodami, v času suše pa bi vodo uporabili za namakanje polj, kar pa se ni nikoli zgodilo.
Zaradi pronicanja vode skozi nasip je vodnogospodarsko podjetje Pomgrad VGP po navodilih Direkcije RS za vode, ki upravlja jezero, izvedlo varovalne ukrepe. Nasip so na kraju, kjer prepušča vodo, z zunanje strani obtežili z vrečami peska, notranji pritisk pa zmanjšali z izpuščanjem vode in znižanjem vodne gladine za pol metra. Več se ta ne da znižati zaradi varovanja vodnih živali in preprečevanja pregrevanja vode in morebitnih škodljivih bioloških procesov ob zdajšnjih visokih temperaturah zraka, pove Anton Kustec, vodja sektorja območja Mura pri Direkciji RS za vode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
Po izvedbi teh ukrepov se je precejanje vode ustavilo. Kljub temu razmere redno spremljajo z ogledi na terenu, stanje jezera pa so prejšnji teden preverili še z globinskim slikanjem s sonarjem, izdelan je tudi 3D-grafični prikaz.
Sanacija na dveh krajih potrebna čim prej
Pronicanje vode skozi nasip ni nov pojav, prav tako zadnje dogajanje še ne pomeni, da bo popustil in bo voda iz Bukovniškega jezera poplavila okoliško območje, ugotavljajo strokovnjaki, je pa stanje nasipa treba obravnavati resno in ga utrditi čim prej vsaj na dveh najbolj kritičnih točkah. »Zavedati se moramo potencialne nevarnosti, ki jo povzročajo nenadne intenzivne padavine, kakršnim smo priča v zadnjih letih, zato se bomo morali čim prej lotiti sanacije,« poudarja Kustec.
Nevarnost se lahko poveča ob neurju z nenadnim velikim dotokom padavinske vode v jezero. S tem se lahko zviša pritisk na nasip, saj količine vode v jezeru ni mogoče zmanjšati tako hitro, kot lahko ta priteka vanj, ne skozi odtočno cev niti prek prelivne stene.
Zaradi slabega stanja nasipa je direkcija za vode že lani začela pripravljati sanacijski načrt in za izvedbo del letos zagotovila 300 tisoč evrov. A zdaj je že jasno, da to ne zadošča niti za sanacijo najbolj kritičnih delov jezu. Po prvih ocenah bo po Kustečevih besedah strošek znašal več kot 400 tisoč evrov.
Moker material na globini treh metrov
Za ugotavljanje stanja jezu so že lani izvedli raziskavo tal s štirimi vrtinami, na osnovi zbranih podatkov pa je bil izdelan tudi geotehnični elaborat. Ugotovili so, da se na globini treh do štirih metrov pojavlja moker material, kar je znak nestabilnosti nasipa, medtem ko so nižje plasti iz neprepustnega materiala. Na osnovi teh ugotovitev so strokovnjaki tudi oblikovali predlog, kako naj se sanacija izvede. »Ta predlog je podoben že izvedenim sanacijam, ki jih je naše podjetje opravilo v preteklosti,« je povedal Andrej Biro, direktor podjetja Pomgrad VGP, ki kot koncesionar skrbi za vzdrževanje vodnega objekta. V preteklosti so v najbolj kritičnih delih namestili jeklene zagatne stene, ki preprečujejo precejanje vode, jez pa dodatno utrjujejo. »To je eden od možnih načinov sanacije. Druga možnost je, da se jezero izprazni, nasip utrdi z novim glinenim jedrom in preplasti z glineno preprogo, tretja pa je frezanje ter vbrizgavanje betona na neki globini. Obstaja torej več načinov sanacije, o tem, kateri bo uporabljen, se bo odločil naročnik del, torej direkcija za vode,« pove Biro.
Nameščanje jeklenih zagatnih sten je najhitrejši in najcenejši način sanacije in zanjo je Pomgrad VGP že tudi pripravil predlog za izvedbo del. Ta se lahko izvedejo v enem mesecu od prejema naročila. Pri vseh drugih načinih bi bilo treba jezero izprazniti, kar pa je veliko zahtevnejši poseg, povezan z nadaljnjimi ukrepi urejanja jezera, kot je odstranjevanje mulja.
Za sanacijo celotnega nasipa potreben dodaten denar
Bukovniško jezero ima večji del naravno brežino, umetni del jezu pa je dolg približno dvesto metrov. Glede na njegovo stanje bi ga bilo smiselno obnoviti v celoti. »Zaradi poplavne ogroženosti naselij nižje od jezera moramo najprej sanirati najbolj kritične dele, če nam bo uspelo najti dodatna finančna sredstva, pa bomo utrdili celoten nasip,« pravi Kustec. A možnosti za pridobitev evropskih sredstev so v tem primeru in glede na dosedanje izkušnje z izvedbo takih projektov majhne.
Pri vsakem posegu je treba upoštevati še druge deležnike, opozarja Kustec. Bukovniško jezero je res opredeljeno kot vodna infrastruktura in ga zato upravlja direkcija za vode, dejansko pa gre za naravno vrednost in kot tako je veliko pomembnejše in povezano z drugimi nameni.
Občina želi sodelovati
Jezero leži na območju Krajinskega parka Goričko, zanj velja tudi režim Natura 2000, z ribjim življem gospodari Ribiška družina Lendava, lastnica zemljišča, kjer je jezero, pa je Občina Dobrovnik. Ta tudi vlaga v infrastrukturo ob njem z namenom spodbujanja turizma. Toda podrobnih informacij o načrtovani sanaciji nasipa občina še nima, pravi župan Marjan Kardinar. Prepričan je, da bi bilo treba to izvesti čim prej, saj bi bile posledice razlitja vode, če nasip popusti, zelo velike, ne le v materialnem smislu, ampak bi lahko bila ogrožena tudi življenja. Zdajšnja znižana gladina vode ob majhnem dotoku vode v jezero že tudi ogroža vodno življenje v njem. Želi pa si tudi, da bi občina sodelovala in pomagala pri nadaljnjem urejanju jezera, torej bila upoštevana kot partnerica.
Predlagajo trajnejšo rešitev
Kardinar poudarja, da se v občini zavedajo številnih problemov, povezanih z upravljanjem voda v državi, vendar bi bilo treba za urejanje Bukovniškega jezera najti trajnejšo rešitev s celostnim pristopom. »Najprej je potrebna sanacija jezu, nato bi bilo treba jezero poglobiti in nad njim urediti zadrževalnik ali dva, da bi se voda v potoku Bukovnica kaskadno nadzorovala od naselja Bukovnica do izliva v jezero. S tem bi pomembno prispevali k nadzoru in zadrževanju zalog vode nad jezerom ter zadrževali ilovico, ki se zdaj steka v jezero,« še pove župan. Na to možnost so že večkrat opozorili pristojne na okoljskem ministrstvu in direkciji za vode, celostno urejanje Bukovniškega jezera pa je bilo tudi osrednja tema na srečanju objezerskih krajev, ki je leta 2018 potekalo v Dobrovniku. »Prav tako se na kmetijskem ministrstvu pripravlja študija, ali bi bilo smiselno vodo, ki se izteka iz jezera, izkoriščati za namakanje. Ali bi s tem vplivali tudi na dvig podtalnice, pa za zdaj ostaja le predvidevanje,« je še povedal Kardinar.