»Če bi res želeli učinkovito obrambo pred točo, bi potrebovali dvomotorno letalo za višje letenje in ob našem letalu še eno dežurno letalo v Murski Soboti,« je jasen Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru (LC) Maribor. »Zdaj gasimo požare. To, da imamo na voljo sredstva le za 18 ur letenja, je tako, kot če bi gasilcem rekli: To sezono lahko gasite pet požarov, šestega pa ne, ker ni dovolj denarja za povračilo stroškov intervencije,« pove Kralj, ki se z letalsko obrambo pred točo ukvarja že 30 let. Vreme je danes tudi vse bolj nepredvidljivo. Zdaj se dogaja, da najhujše nevihtne celice nad Pomurje pridejo tudi iznad območja Blatnega jezera, česar v preteklosti ni bilo. »Boja proti neurjem in slabemu vremenu ne moremo dobiti, to nam je znano. Lahko le omilimo posledice slabega vremena. To pa bomo zmogli s spremenjenim načinom zavarovanja pridelkov, z zaščitnimi mrežami in našo aktivno letalsko obrambo,« je prepričan sogovornik. Ponazori s primerom iz Avstrije. »Tamkajšnji sadjar ima načelo štirih jabolk. Eno jabolko je za proizvodnjo, eno jabolko nameni za naložbe, eno jabolko za zavarovanje in eno jabolko zanj pomeni dobiček. Pri nas pa vsaj tri jabolka gredo za zavarovalniško premijo. To je treba spremeniti.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Po prvi tekmi navijači nasmejanih obrazov, po večerni zamišljenih
V Fazaneriji je bil v četrtek dvojni spored. Najprej so se v polfinalu Pokala Pivovarna Union pomerila ŽNK Mura Nona in ŽNK Olimpija Ljubljana. V finale so z zmago 1 : 0 napredovale Prekmurke in bodo 23. maja lovile jubilejni deseti pokalni naslov. Navijači so bili po napredovanju veseli in v pričakovanju večerne tekme. Mura je gostila Rogaško in se potegovala za vstop v finale. Tekma je trajala 120 minut, končala se je z rezultatom 2 : 2 in sledile so enajstmetrovke. Na tribunah mestnega stadiona se je znašlo okoli 2750 gledalcev, ki so upadli vse do zadnjega. A kot smo že poročali, je odločitev padla v šesti seriji, sreča ni bila na strani domačih in večer se je končal bolj žalostno. Fotografije je v objektiv ujel Aleš Cipot.
V zrak v petih minutah, a le do 19. ure
LC Maribor edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo pred točo. Z njo pokriva celotno Pomurje in Podravje, skupaj skoraj 3800 kvadratnih kilometrov površin v 71 občinah. Po pogodbi z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo center do 15. septembra zagotavljal stalno poletno dežurstvo za sistem obrambe pred točo. Protitočno letalo, ki točonosne oblake posipava s srebrovim jodidom, ki preprečuje nastanek večje in uničujoče toče, je ob letošnjih nevihtah iz Maribora v Pomurje poletelo šestkrat.
Zadnjo intervencijo je LC Maribor v Pomurju opravil 17. avgusta, ko je Občino Moravske Toplice že tretjič to poletje prizadelo neurje. Ponekod je padala toča, debela kot jajce. Na območju občine med Zgornjimi Moravci in Selom je bila škoda na poljščinah in trajnih nasadih tudi 80-odstotna. Protitočno letalo je tisti ponedeljek v Pomurje poletelo ob 14.40. Točonosne oblake je posipavalo do 16.41, ko je pristalo na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru.
»Naše delovanje omejuje obratovalni čas letališča – do 19. ure. Seveda se zavedamo, da popolne obrambe pred točo ni, a bi skupaj z mrežami in zavarovanji lahko pripomogli k boljši zaščiti premoženja ljudi na tistem območju,« je prepričan vodja protitočne obrambe. Župan Moravskih Toplic Anton Glavač, ki podpira tovrstno obrambo, se problema zaveda. »Takratne nevihtne celice so bile res ekstremne, in kolikor sem sam videl na radarski sliki padavin, so se nenehno obnavljale. Letalo je naredilo, kar je lahko.« Občina Moravske Toplice je za obrambo pred točo letos namenila osem tisoč evrov.
Vsak dan v centru za morebitno posredovanje dežurajo pilot, kopilot in radarski operater. Odzivni čas posadke je pet minut. LC Maribor ima za obrambo pred točo letos na voljo 240 tisoč evrov, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva eno tretjino zneska, občine pa preostali dve tretjini. Pomurske občine so letos prispevale 70 tisoč evrov.
Po ekonomskem izračunu, pravi sogovornik, pa bi bilo treba za protitočno obrambo nameniti približno 1,5 milijona evrov. »To pravzaprav ni veliko denarja, če ta znesek primerjamo s podatki, da je na primer junija 2018 toča v Črnomlju v enem dnevu povzročila za 18 milijonov evrov škode,« pravi Kralj. Naložba, po Kraljevih ocenah vredna približno 1,5 milijona evrov, bi bila lahko nakup dvomotornega letala za višje letenje, s katerim bi se precej lažje spopadli z nevihtnimi oblaki.
Skupaj do cilja
Štirinajstega julija so v lendavski občinski upravi na evropski razpis Life prijavili projekt za vzpostavitev lastne obrambe pred točo v Pomurju. Projekt ne predvideva zgolj klasične protitočne obrambe, pač pa se aktivnosti nanašajo na tri področja. To so raziskave tehničnih možnosti v sistemu zaščite pred točo, uvedba novih tehničnih možnosti v sistemu zaščite pred točo in nakup letala za obrambo pred točo in usposabljanje pilotov. »Vodilni partner projekta raziskav in uvajanja novih rešitev obrambe pred točo, ki bi bila okoljsko bolj sprejemljiva od dosedanjih rešitev, je Občina Lendava, partnerji pa so Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota, podjetje Pipistrel in Zavod za turizem in razvoj Lendava. Gre za regijski projekt, ki je na seji sveta pomurske razvojne regije dobil podporo. Verjamemo, da imamo možnosti za uspeh na razpisu, kljub temu da gre za enega izmed najtežjih razpisov na ravni Evropske unije,« so nam povedali v lendavski občinski upravi.
Darko Kralj upa, da bo projekt Občine Lendava, vreden 2,5 milijona evrov, s katerim bi občina ustanovila obrambo pred točo v Prekmurju, dejansko zaživel in ne bo ostal mrtva črka na papirju. »Za izvajanje obrambe so potrebni izkušeni piloti. Projekti pa so dobri, če so zastavljeni strokovno. Sam bi se raje vprašal, ali ne bi bilo lažje, če bi ta denar namenili za nakup novega letala kot za zagon še enega projekta, ki ni nujno, da ima svetlo prihodnost.«
Alojz Glavač, župan Moravskih Toplic, ki trenutno predseduje svetu pomurske razvojne regije, je dejal, da so pomurske občine Lendavi dale podporo pri projektu. Tako kot kolega Marjan Kardinar, župan Dobrovnika, se Glavač strinja, da je treba najti dolgoročno rešitev. Kardinar, ki ima veliko zaslug, da so se pomurske občine povezale v skupno obrambo pred točo, pravi, da podpira vsakršno idejo, ki bi omogočila bolj učinkovito obrambo pred točo. Prepričan je, da je treba najti dolgoročno rešitev, ne da se iščejo zasilni izhodi. »Ne bi bilo prav, da bi sedaj porabili denar le za študije, ne pa za dejansko obrambo pred točo. Učinkovita obramba bi bila, če bi stopili skupaj kmetovalci, občine, regija in zavarovalnice. Vsi omenjeni deležniki lahko pripomoremo k skupnemu cilju. Ampak ena od težav je, da nimamo pravega sogovornika na državni ravni. Ne le ministrstvo za kmetijstvo, naš sogovornik bi moralo biti tudi obrambno ministrstvo bodisi ministrstvo za infrastrukturo. Uspešni smo lahko le s primernimi zavarovalniškimi premijami, zaščito z mrežami in učinkovito obrambo z letali.«
S kmetijskega ministrstva so nam sporočili, da kot naročnik storitve ne vidijo zadržkov glede novega izvajalca letalske obrambe pred točo (Občina Lendava), saj se tako po njihovem mnenju vzpostavlja konkurenca.
Pomurje je zbiralni lonec
»Posebnost Pomurja je, da nevihte nastanejo hitro in so zelo intenzivne, ker se ozračje ob visokih temperaturah pregreva. Ko pa iz alpskega sveta nad pokrajino pride hladen zrak, so to idealne razmere za nevihtno vreme,« je pojasnil Darko Kralj. Prekmurski rojak Aleš Poredoš, meteorolog pri Agenciji Republike Slovenije za okolje, je dodal, da Slovenija in tudi Pomurje poleg Črne gore in severa Italije spadata med najbolj nevihtna območja v Evropi. Zaradi geografske lege, kjer je na eni strani Sredozemsko morje, na drugi Alpe, in lokalnega reliefa je to območje nekakšen zbiralni lonec zračnih mas, ki preidejo v nevihte, ki so lahko intenzivne in pogoste. »Nevihta je sicer v svojem življenjskem ciklusu omejena na določen čas. Traja lahko od pol ure do nekaj ur. Poleg časovnosti je nevihta omejena še na prostor. Široka je lahko en kilometer ali tudi deset, dvajset kilometrov in v tem pasu potem nastaja škoda.«