Zdravo zobovje je ključnega pomena za naše zdravje in splošno počutje, saj bolezni zob in ustne votline dokazano vplivajo na sistemsko zdravje in potek bolezni. Benkova nam je povedala nekaj nasvetov, kako skrbeti za zdravje zob in ustne votline, da bi ohranili zdravje zob do pozne starosti.
Vsak je sam odgovoren za svoje zdravje in velikokrat so pomembni že manjši koraki, kot so vsakodnevna zobna in ustna higiena ter redni obiski pri zobozdravniku. Če k temu dodamo še pravilno in uravnoteženo prehrano ter zdrav način življenja, veliko prispevamo k temu, da ohranimo zdrave zobe vse do pozne starosti. Zdravi zobje niso pomembni samo za žvečenje, zdrava usta omogočajo hranjenje, dihanje, pravilen govor. Gotovo pa so usta prav zato, ker so vedno v funkciji, izpostavljena številnim vplivom, dražljajem in tudi obolenjem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
Da si zobe umivamo zjutraj in zvečer, se nam zdi nekaj samoumevnega. »Toda zobozdravniki pogosto opažamo, da tehnika umivanja ni najboljša, zato zobje niso na vseh mestih dobro očiščeni. Veliko starejših se v otroštvu ni naučilo pravilno umivati zobe, zato mnogi še danes ponavljajo naučene napake,« razloži zobozdravnica. Na zobeh, ki niso dobro očiščeni, se začnejo nabirati obloge in zobni kamen, kar lahko pripelje do nastanka zobne gnilobe, vnetja dlesni in parodontalne bolezni.
Pri umivanju zob sta osnova zobna ščetka in zobna pasta, ki naj po strokovnih smernicah vsebuje 1450 ppm fluora. Zobna ščetka naj ne bo pretrda, ščetine naj bodo mehke in glava ščetke naj bo manjša, saj bomo z njo lažje dosegli ploskve zadnjih zob. Zobe umivajmo vsaj dvakrat dnevno z nežnimi krožnimi gibi, pri tem rahlo masiramo dlesen. Pomembno je, da ne pozabimo na prostore med zobmi. Te najlažje očistimo z zobno nitko in medzobnimi krtačkami.
Ljudi, ki nimajo svojih zob, ob prejemu protetičnega nadomestka zobozdravniki poučijo, kako pravilno skrbeti zanj. Vsakodnevna skrb za protetični nadomestek je enako pomembna kot skrb za lastne zobe, saj bo ob ustrezni negi dolga leta opravljal svoj namen.
Ko zakrvavijo dlesni
V ustih se kopiči veliko bakterij, ki se lepijo na zobe in dlesni. Če jih ne odstranjujemo vsak dan redno, se nalagajo v mehkih zobnih oblogah in povzročijo vnetje dlesni. Velikokrat pacienti prezrejo prve opozorilne znake. Krvavitev iz dlesni je prvi znak vnetja. »Dokler so vnete samo dlesni, lahko z zobozdravniško oskrbo in s pravilnim ščetkanjem stanje pozdravimo. Kadar pa se vnetje dlesni, ki ga imenujemo gingivitis, ne pozdravi, vnetje napreduje in zajame tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Kost okrog zoba propada in zobje postanejo majavi,« pojasnjuje Benkova. Nezdravljena parodontalna bolezen vodi v izgubo zob, vpliva na splošno zdravje človeka in lahko škodi celotnemu organizmu. Eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj parodontalne bolezni je kajenje. Kadilci imajo slabše stanje obzobnih tkiv, dlesni pri njih so dovzetnejše za nastanek vnetja.
Poleg zob in obzobnih predelov je pogosto prizadeta tudi ustna sluznica. Med najpogostejšimi spremembami na ustni sluznici so afte. Afte se pojavijo nenadno kot boleče in neprijetne razjede na sluznici lic, ustnic in jezika. Natančen vzrok njihovega nastanka ni znan, pogosto se omenja pomanjkanje železa in folne kisline ter vitamina B12. Dejavniki, ki sprožijo pojav aft, so poškodba ustne sluznice, stres, padec odpornosti. Celjenje traja kakšen teden dni, običajno afte izginejo brez posebnega zdravljenja in niso nalezljive, zato se ni treba bati, da bi jih prenesli na koga drugega, pove zobozdravnica.
Spremembe v ustih kazalec bolezni
Ustna votlina je kazalec sistemskega zdravja, saj se prvi znaki številnih bolezni kažejo s spremembami v ustih. To velja za infekcijska obolenja, sladkorno bolezen, obolenja ledvic, srčno popuščanje ali rak ustne votline, kar je najhujša bolezen, ki prizadene usta. Najpomembnejša dejavnika tveganja za razvoj karcinoma sta kajenje in alkohol. Statistika kaže, da za rakom ustne votline najpogosteje zbolijo moški, starejši od 50 let, z neurejenimi zobmi in slabimi življenjskimi navadami. »Če se bolezen odkrije zgodaj, so rezultati zdravljenja dobri, zato je pomembno, da smo tako zobozdravniki kot pacienti pozorni na spremembe na ustnicah, dlesni, sluznici in jeziku. Vsako spremembo ali rano v ustih, ki ne zaceli v dveh tednih po tem, ko smo odstranili dejavnik draženja, mora pregledati zobozdravnik.«
V ambulantah se zobozdravniki še vedno srečujejo s številnimi odraslimi pacienti, ki se, preden sedejo na stol, počutijo nelagodno, so zaskrbljeni in prestrašeni. Lahko jih je strah bolečine ali pa so v preteklosti doživeli slabo izkušnjo. Zato tudi odlašajo z obiskom zdravnika. »Če predolgo odlašajo, se stanje zob slabša, strah pa le povečuje. Zato, ko pride do težav, obiščite zobozdravnika čim prej, seznanite ga s svojim zdravstvenim stanjem in zdravili, ki jih jemljete, povejte mu svoje strahove in ga povprašajte o postopkih, ki bodo sledili. Tudi nam zobozdravnikom ni prijetno, ko vidimo, da pacienta boli, in nočemo biti njihova najhujša nočna mora. Zaupajte zobozdravnikom, zato smo tu, da pomagamo in odpravimo bolezni zob, da se ne poslabšajo in ne vplivajo na zdravje,« za konec pove zobozdravnica.