Že v Ljubljani, kjer smo prej živeli, smo najeli njivo, jo obdelovali in si skušali pridelati čim več zelenjave,« pove sogovornica. Slovensko prestolnico so kmalu zamenjali za Goričko, si tu uredili dom, v objemu narave pa si vzgajajo zelenjavo in sadje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Ekonomistka po izobrazbi se je tako v desetih letih vrtnarjenja specializirala v vzgoji sadik. Ker je želela svoje izkušnje in koristne nasvete zbrati na enem mestu, se je odločila za izdajo knjige. »Vsako leto sem svoje znanje o vrtnarjenju nadgrajevala, pred dvema sezonama pa sem začela zapisovati, kdaj moram kaj posejati, koliko časa kaj kali, kakšne razmere so za to najboljše. Že takrat sem namreč vedela, da bom izdala knjigo.« Knjiga Vzgoja lastnih sadik, ki je že v tisku, bo izšla v začetku tega meseca. Razdeljena je v dva dela. Prvi govori o tem, kako narediti načrt za vrtnarjenje, kakšno zemljo uporabiti in kakšna semena, pa tudi o tem, kako potekata setev in presajanje. »V knjigi sta opisani tudi zimska setev ter vzgoja sadik pod lučko, ki se je morajo lotiti tisti, ki doma nimajo primernega prostora za vzgojo sadik. Opisujem tudi vzgojo sadik za jesen in zimo ter vzgojo sadik v rastlinjakih in hišah.« V drugem delu so predstavljene in opisane posamezne rastline, med katerimi so zelenjava, cvetnice in zelišča. Zraven je tudi opisano, kdaj in kako se katero seme seje ter kdaj in kako se rastline presajajo. »Gre za moje izkušnje, zato je opisano, kaj in kako jaz priporočam. Dodani pa so tudi nasveti, kako naj bi se v splošnem lotili vzgoje sadik, ki jih lahko najdemo tudi v drugih knjigah.« Knjiga, ki obsega dvesto osem strani, je opremljena tudi z avtorskimi fotografijami.
Zaganja vrtnarijo
Knjiga je namenjena tako začetnikom kot tistim, ki se z vrtnarjenjem ukvarjajo že dlje časa. »Verjamem, da vsi, ki vrtnarimo, radi poiščemo koristne podatke.« Vzgoja lastnih sadik pa ni prva knjiga Šušteršičeve. Izdala je namreč že knjigi Vrtnarski dnevnik in Kuhajmo domače, prav tako ima že načrte za naslednje. »Vsebina naslednje knjige bo govorila o tem, kako pridelovati hrano vse leto, tudi če nimaš rastlinjaka. Znanje o samooskrbi imam, zato bi to rada delila z drugimi,« pravi sogovornica. Kot je še dejala, ima že naročen rastlinjak za svoje podjetje oziroma vrtnarijo, ki jo bo imela doma. Sprva bo v njej delala sama, kasneje pa pričakuje tudi širitev. »Rada bi začela in videla, kako me bo trg sprejel, saj se bom lotila vzgoje sadik brez embalaže,« je o svojih načrtih še povedala Šušteršičeva.
Navdušila tudi otroke
Navdušenje za pridelavo domačega sadja in zelenjave je Brigita Šušteršič že prenesla na svoje tri otroke. Kot pravi, radi sodelujejo in komaj čakajo, da tudi sami začnejo vzgajati sadike. Že sedaj velikokrat mami na skrivaj v lončke podtaknejo kakšno seme.