vestnik

(INTERVJU) Jožef Horvat in Dejan Židan: Novim strankam ne pripisujeta večjih možnosti

Timotej Milanov, 27. 3. 2021
Sašo Švigelj
Jožef Horvat in Dejan Židan
Aktualno

Za nami je prvo leto tretje vlade Janeza Janše, katere delo je zaznamovala predvsem epidemija koronavirusa, ki je posegla na vsa področja življenja. Ob tej priložnosti smo se o aktualnih zadevah pogovarjali s pomurskima poslancema Jožefom Horvatom iz koalicijske Nove Slovenije in Dejanom Židanom iz opozicijske stranke Socialni demokrati.

Cepljenje v Sloveniji in preostali Evropski uniji ne poteka s takšno hitrostjo, kot bi si želeli. V zadnjem času odmeva, da vlada sprva ni naročila dodatnih količin cepiva Pfizerja in Biontecha, ko je imela to možnost. Marjan Šarec je zaradi tega že napovedal ustavno obtožbo. Bodo cepiva postala glavna fronta političnih spopadov pred volitvami?

Horvat: »Obžalujem, da se Marjan Šarec ni odzval povabilu predsednika države na pogovore na Brdu pri Kranju. Tam bi lahko od strokovne skupine za covid-19 slišal resnico. Ni problem količina naročenih odmerkov, temveč je problem v dobavi, na kar kot država ne moremo vplivati. Ravno zaradi tega se je nekaj predsednikov vlad organiziralo in bodo na prvem zasedanju Evropskega sveta te zadeve tudi problematizirali. Kritika leti bolj na Evropsko komisijo, ta je podpisala takšne pogodbe z dobavitelji, da teh očitno ne zavezujejo k dobavi dogovorjenih količin v pogodbenem roku. Menim, da to ne bo postalo večja tema, saj gre za dezinformacije. Po mojih informacijah je Šarec pri tej napovedi tudi precej osamljen med strankami koalicije ustavnega loka.«

Židan: »Upam, da to ne bo postala fronta med vlado in opozicijo, temveč med tistimi, ki želijo ljudem pomagati, in tistimi, ki ne delajo vestno. To, kar se je zgodilo, v praksi pomeni, da v prvi polovici leta do cepljenja ne bo prišlo četrt milijona ljudi, ki bi se sicer lahko cepili. Ti ljudje bodo manj zaščiteni, kar pomeni tudi več okužb, bolnih ljudi in tudi izgub življenj. V tem trenutku je zame odgovorna nesposobna vlada kot celota. Ker želimo zadevo raziskati, smo vložili zahtevo za nujno sejo državnozborskega odbora za zdravstvo. Želimo ugotoviti, kaj je šlo narobe in kdo je kriv.«

V zadnjem času je v javnosti precej razprave okoli varnosti cepiva AstraZenece. Kaj lahko politika naredi, da bi pomagala stroki pri prepričevanju državljanov?

Židan: »V svetu so močna anticepilska gibanja, ki so postala močna, ker stroka in države na njihove trditve niso odgovarjale z argumenti ali pa so jih preslišale, čeprav bi tudi z njimi morale voditi dialog. V vsaki stvari je neko tveganje, ampak bistveno bolj tvegano je, da se ne bi cepili. Ravno cepiva so omogočila, da smo v svetu premagali marsikatero hudo bolezen. Vsi poslanci naše poslanske skupine smo se prijavili za cepljenje. Pri tem mi je vseeno, katero cepivo bom dobil, ker moramo zaupati strokovnjakom.«

jožef-horvat, poslanec-nsi, nova-slovenija, dejan-židan, poslanec, socialni-demokrati
Sašo Švigelj
Jožef Horvat: "Iz vsega skupaj lahko sklenemo, da država deluje razmeroma dobro v mirnodobnem času, ko pa se zgodi nekaj hudega, kot je epidemija, nas to vrže s tečajev."

Horvat: »Z identičnimi vprašanji smo se ukvarjali tudi na omenjenem posvetu na Brdu in stroka je postregla s podatki, da je to cepivo varno. Je pa res, da se je v javnosti pojavilo veliko negotovosti. Morda so preveč pozornosti dobili tisti, ki so delali protipropagando, ampak sam zaupam znanosti in medicini ter niti za trenutek glede tega nisem imel dvomov. Res pa je, da bosta morali zdaj vlada in stroka zvočnike naviti na ves glas in povrniti zaupanje ljudi v cepivo. Že takoj, ko so v državnem zboru začeli zbirati prijave za cepljenje, sem se tudi sam prijavil, ker je to odgovorno dejanje.«

Računsko sodišče je objavilo poročilo, v katerem ugotavlja, da vlada, pristojna ministrstva in zavod za blagovne rezerve lani niso bili učinkoviti pri nabavi zaščitne opreme. Je to do neke mere opravičljivo glede na okoliščine ali pa bi morali odgovorni nositi politične posledice?

Židan: »V vseh evropskih državah so takrat, ko je prišlo do hudega pomanjkanja zaščitne opreme, iskali vse možne načine za nabavo zaščitnih sredstev. Kljub vsemu je bilo treba spoštovati zakonodajo in poskrbeti, da ne bo netransparentnih poslov. Slovenska vlada pa je sistem naročanja naredila povsem netransparentnega. Bil je tako zapleten, da so istega dne trije ministri različno razlagali, kako država kupuje zaščitno opremo. V praksi to pomeni, da če ministri niso razumeli sistema, je ta omogočal tudi kakšne lumparije. Seveda želim, da bi prišlo do politične odgovornosti, še bolj pa želim, da bi pristojni organi, policija in tožilstvo, zadevo pripeljali tako daleč, da bo za to nekdo odgovarjal pred sodiščem. V Nemčiji so izsledili tiste, ki so se pri tem okoristili, in sledile so sankcije, tudi če je šlo za politike, pri nas pa se je vladna koalicija odločila drugače, in sicer za napad na računsko sodišče, kar je slabo.«

Horvat: »Nikogar ne želim opravičevati, ampak najprej sem šel pogledat, kaj računsko sodišče piše o ministrstvu za obrambo ter upravi za zaščito in reševanje. Ugotovil sem, da jima ni naložilo odzivnega poročila ali popravnih ukrepov, prav tako ni izdalo posebnih priporočil, kar pa ne velja za druga ministrstva, ki so bila med revidiranci. Iz vsega skupaj lahko sklenemo, da država deluje razmeroma dobro v mirnodobnem času, ko pa se zgodi nekaj hudega, kot je epidemija, nas to vrže s tečajev. Zato so potrebni načrti za odpornost, da se nam to ne bi ponavljalo. Ko je 13. marca lani začela delovati nova vlada, smo ugotovili, da državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije ni bil funkcionalen. Na to so opozarjale že prejšnje vlade, tudi Cerarjeva, zato je naša vlada pred obetajočim se drugim valom julija lani sprejela verzijo 2.0 tega državnega načrta, kar je koordiniralo ministrstvo za obrambo.«

Vlada je doslej posledice epidemije blažila s protikoronskimi paketi, a se bo pravo stanje v državi tudi po pričakovanju podjetnikov pokazalo kasneje, ko se bo omenjena pomoč iztekla. Menite, da so lahko ukrepi za okrevanje po epidemiji, ki bodo podprti tudi z evropskim denarjem, dovolj, da bomo nadomestili izgubljeno?

Horvat: »Vlada ima že zdaj pooblastila, da lahko nekatere ukrepe sama podaljša, saj epidemija še traja. Vsi skupaj, tudi gospodarstvo, se moramo pripraviti na neko novo normalnost, za katero še ne vemo, kakšna bo. Ta prehod bo izjemno težek. Pri tem si želimo sodelovanja vseh akterjev. Iz sklada za okrevanje in odpornost bo za Slovenijo na voljo res veliko denarja, moramo pa biti racionalni, da bomo ta denar dejansko porabili za okrevanje gospodarstva. Načrt za okrevanje in odpornost je pripravljen korektno, ne nazadnje je pri njem sodelovalo več kot dva tisoč akterjev. Računamo, da bo ta načrt, ki mora biti poslan v Bruselj do konca aprila, tam tudi sprejet in da bodo ti projekti res dali prave rezultate.«

IMG_2988
Sašo Švigelj
Dejan Židan: "»V svetu so močna anticepilska gibanja, ki so postala močna, ker stroka in države na njihove trditve niso odgovarjale z argumenti ali pa so jih preslišale."

Židan: »Glavna vsebinska napaka teh ukrepov je, da vlada ni uvedla 100-odstotnega nadomestila za odsotnost z dela. To so naredile nekatere bolj zrele države, ker v tem primeru tisti, ki so bolni, ne bodo šli delat kljub bolezni, zato ker potrebujejo denar. Tudi sam sem pristaš interventnih ukrepov v času krize, a se moramo zavedati, da to ni denar iz neke zaloge, ki jo ima država na razpolago. Gre za denar, s katerim država ni obremenila samo nas, temveč tudi naše otroke in vnuke, verjetno celo pravnuke. Treba ga bo vračati. Sredstva iz programa za okrevanje in odpornost moramo izkoristiti racionalno za tisto, kar država najbolj potrebuje. Tu se je treba vprašati, ali so to res krožišča, ali pa je treba vložiti denar v gradnjo novih in adaptacijo obstoječih bolnišnic. Evropa nas sili k vlaganju v zelene tehnologije in digitalno okolje, mi pa imamo trenutno sestavo parlamenta, kjer polovica poslancev ni prepričana, da živimo v času okoljsko-podnebne krize.«

Čeprav je bil v ospredju boj z epidemijo, je vlada leto dni na oblasti izkoristila za številne druge zadeve, ki sprožajo pomisleke javnosti. Med drugim dogajanje okoli STA in RTV. Ali menite, da kot družba potrebujemo tovrstna kakovostna in neodvisna javna servisa?

Židan: »Če hočemo imeti sodobno evropsko demokratično družbo, je nujno, da mediji nadzorujejo oblast in jo kritizirajo. Pravi mediji so vedno najbolj kritični do oblasti, bistveno bolj kot do opozicije, ker opozicija nima vzvodov moči. V nekaterih evropskih državah, kot so Madžarska, Poljska in Srbija, pa so šli v avtokratski sistem razvoja države, kjer želi imeti oblast popoln nadzor nad mediji, ki morajo poročati samo tisto, kar oblast želi, ne pa tistega, kar je resnica. To je zelo nevarno za razvoj družbe. Zgodi se lahko tudi to, kar se je zgodilo na Madžarskem, od koder se je izselilo veliko mladih ljudi. Čeprav politiki včasih nismo veseli, ko mediji o nas kritično poročate, moramo to kritiko sprejeti in razmišljati o tem, kako se lahko izboljšamo. Ne pa, da bi politiki govorili medijem, kako morajo pisati, to je napačna pot. V opoziciji se trudimo to ustaviti, ampak odgovornost nosijo tisti, ki prispevajo glasove trenutni vladni večini.«

Horvat: »Absolutno potrebujemo takšna javna servisa. Že nekaj ur za tem, ko je prišla v javnost informacija, da se pripravlja sprememba medijske zakonodaje, sem na nacionalni televiziji povedal, da zakoni v takšni obliki za NSi niso sprejemljivi. Tisti zakonski predlogi so odromali nazaj v predal in jih ne bo. Kar se tiče STA, imamo ves čas pred očmi zaposlene, saj se z njimi srečujemo, ko poročajo o našem delu. Res je hudo, da morajo trepetati za to, ali bodo lahko preživeli mesec. Ne poznamo pa podrobnosti o tem, kaj se tam dogaja. Vodstvi Urada vlade za komuniciranje in STA bi morali pokazati več pripravljenosti, da se usedeta za isto mizo. Pri tem ustanovitelj in lastnik katerega koli podjetja seveda lahko zahteva vse podatke o poslovanju. Nesporno pa je, da država potrebuje tiskovno agencijo, od katere praktično vse druge medijske hiše črpajo informacije. O problematiki smo razpravljali tudi v vodstvu stranke, in če se zadeve še dalj časa ne bodo rešile, bodo naši trije ministri samostojno podpisali pogodbo s STA za storitve tega servisa.«

jožef-horvat, poslanec-nsi, nova-slovenija, dejan-židan, poslanec, socialni-demokrati
Sašo Švigelj
Pomurska poslanca novim strankam ne pripisujeta večjih možnosti za preboj v državni zbor.

V zadnjem času se zadeve na slovenskem političnem prizorišču hitro spreminjajo, pa vendar. Če bi morali napovedati izid naslednjih volitev, menite, da bodo v državnem zboru vse stranke, ki so danes tam?

Horvat: »Mislim, da ne. Težko pa bi povedal, katerim bo uspelo. Mi smo v stranki že organizirali volilni štab in občinske odbore pozvali k evidentiranju kandidatov. Smo pa zdaj usmerjeni predvsem na dokončanje tega mandata, nekaj zavez iz koalicijske pogodbe še ni uresničenih, saj smo se približno 80 odstotkov časa ukvarjali z epidemijo in sprejemanjem protikoronskih paketov. Ključna pozornost je ta trenutek na izhodni strategiji in boju proti morebitnemu tretjemu valu.«

Židan: »Zelo verjetno bo naslednja vlada spet levosredinska. Strankam, ki se zdaj trudimo v opoziciji, sploh Socialnim demokratom, podpora raste. Verjamem, da bodo v državni zbor prišle tudi stranke Levica, LMŠ in SAB. Na drugi strani se strankam, ki so zdaj v vladi s stranko SDS Janeza Janše, dogaja to, kar se jim je vedno dogajalo - počasi izginjajo. Nova Slovenija je pri tem eksperimentu enkrat že sodelovala in potem izpadla iz parlamenta. Ljudje pač vidijo, da nimamo vlade treh strank, temveč vlado ene stranke, poleg pa sta še dve stranki, ki pri resnih zadevah nimata pravice do besede.«

Gospod Horvat, kako vi vidite to?

»Ne vem, ali gospod Židan kdaj sedi na sejah vlade, najbrž ne. Tudi na delovnih kosilih treh predsednikov koalicijskih strank ga ni. Vsi trije predsedniki so tam enakovredni, enako stranke v koaliciji. Je pa res, da ima SDS največjo težo, kar se tiče poslanskih glasov.«

Kakšne možnosti za uspeh pripisujete novim igralcem na politični sceni? Ustanovljena je bila stranke Aleksandre Pivec, pa gibanje Povežimo Slovenijo …

Židan: »Njihove možnosti so slabše kot na preteklih volitvah, ko so se prav tako pojavljale nove stranke, saj te dobivajo vedno manj glasov. Ljudje so spoznali, da novi obrazi v resnici ne pomenijo neke nove politike. Poglejte primer nekoč ugledne stranke SMC, v kateri so trdili, da ne bodo nikoli šli v vlado z Janezom Janšo, pa so potem naredili drugače.«

Horvat: »Stranke, ki so nastale nekaj mesecev pred volitvami, so razmeroma hitro propadle. Recimo Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, pa tudi najmočnejša med njimi – SMC, ki je imela nekoč fantastičen rezultat, je danes nekje na margini, za kar mi je res žal. Za resno politično delovanje mora imeti stranka dobro terensko infrastrukturo. Žal pa na nekaj zadnjih volitvah ni bilo pomembno, kakšen je strankin program, temveč kdo jo je poosebljal. Pa tudi to, kdo bo s kom sodeloval in koga bo pri tem izključil. Boli me, da volilna kampanja ni kresanje novih idej, s katerimi bi zagotovili blaginjo v državi.«