vestnik

(Spomin na žrtve totalitarnih režimov) Janša: Za narodno spravo nas čaka še veliko dela

STA, 23. 8. 2021
Posnetek zaslona
Janez Janša
Aktualno

Ob današnjem dnevu spomina vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v državnem svetu poteka tudi mednarodna konferenca. Premier Janez Janša je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da bomo, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, obsojeni na ponavljanje. Za doseg narodne sprave pa nas po njegovih besedah čaka še veliko dela.

Mednarodna konferenca poteka v organizaciji državnega sveta, zunanjega ministrstva in Študijskega centra za narodno spravo v sodelovanju s platformo evropskega spomina. Potekala bosta dva panela, prvi na temo Slovenije in drugi na temo srednje in vzhodne Evrope.

Direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić je v uvodnem nagovoru spomnil, da letos obeležujemo 30 let osamosvojitve, 80 let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem in 25 let od sprejetja zakona o popravi krivic. "Zaradi teh simbolnih obletnic ter predsedovanja Slovenije svetu EU se nam je organizatorjem zdelo pomembno organizirati mednarodno akademsko konferenco, s katero bi v zgodovinsko-pravnem smislu pretresli, kaj vse je že bilo storjenega na področju sprave, poprave krivic in kaznovanja kršiteljev človekovih pravic v totalitarnih režimih," je povedal.

Polaganje vencev v Lendavi 

V Sloveniji in Evropi 23. avgusta obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.  S polaganjem vencev v Spominskem parku pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega in ideološkega nasilja v Lendavi in njeni okolici, se bodo tudi Lendavi danes ob 13. uri poklonili in obeležili spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovesnosti se bodo udeležili tudi župani Murskega središča, Selnice, Podturna, Vratišinca in Svetega Martina na Muri, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak ter preživeli interniranci iz Lendave in okolice.


Po njegovem mnenju Slovenija na tem področju beleži nekaj pomembnih dosežkov, pa tudi neuspehov. Med uspehe šteje skupno skoraj 36.000 odločb, bodisi političnim zapornikom ter žrtvam povojnih pobojev in njihovim svojcem. Na podlagi odločb je bilo izplačanih za 127 milijonov odškodnin. Med neuspehe pa Ivešić šteje dejstvo, da do danes za zločine v času druge svetovne vojne še ni bil obsojen nihče, saj so vse obtožnice padle. Pa tudi, da po več desetletjih določeni postopki denacionalizacije še niso bili zaključeni.

monošter, praznični-sprejem, generalni-konzulat
Damjana Nemeš
Alojz Kovšca.


Na nekatere neuspehe je opozoril tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je spregovoril o pomenu besede sprava. Po njegovih besedah je sicer izraz sprava kot politični pojem zlorabljen. Zdi se mu pomembno, da se javno ozavesti, da sprava pomeni opuščanje zamer za nazaj, nikakor pa ne omogočanje nelegitimno pridobljenih privilegijev kogarkoli za naprej.

Sprava, proces, ki traja 

"Latentnost tega uničujočega duha sovraštva je zamenjal direkten, agresiven politični diskurz. Hujskaštvo, obtoževanje, etiketiranje, trdno skrito za psevdonimi in lažnimi profili na družabnih omrežjih. Vse to so dokazi, da moramo spravo ozavestiti, ne le kot narod in posamezniki, temveč jo z glavo in srcem resnično udejanjati," je dejal Kovšca. Po njegovi oceni je sprava proces, ki bo še trajal.

V svojem nagovoru je predsednik vlade Janez Janša

izrazil tudi zaskrbljenost, da v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov v zadnjem času opažamo dokaj podoben pristop, kot smo ga lahko opažali v nekem obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja do nacizma v Nemčiji.


Predsednik vlade Janez Janša je v svojem govoru spomnil, da je bilo za sprejetje resolucije, na podlagi katere obeležujemo današnji dan, potrebnih več kot 15 let. Za doseg narodne sprave nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Smo pa v tem času uspeli ohraniti spomin pred pozabo. "Danes nihče v Sloveniji ne more reči, da ne pozna ali nima možnosti poznati vse resnice, vseh plati dogajanj v času vseh totalitarizmov, pod katerimi smo Slovenci trpeli," je navedel.

V svojem nagovoru je predsednik vlade izrazil tudi zaskrbljenost, da v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov v zadnjem času opažamo dokaj podoben pristop, kot smo ga lahko opažali v nekem obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja do nacizma v Nemčiji. "Danes, ko se spominjamo žrtev totalitarnih režimov na evropskih tleh, ne glejmo samo nazaj, ampak glejmo tudi naprej. Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje," je še poudaril premier in dodal, da govori kot predsednik vlade države, ki ima tu še ogromno za postoriti, tudi s samokritiko.