V zborniku je opisana zgodovina kraja, objavljeni so dokumenti, ki jih občani doslej še niso imeli možnosti videti, in zapisi o ljudeh ter njihovem življenju in delu v preteklosti.
Listina, v kateri so bili Odranci kot Adrianci prvič pisno omenjeni, nosi datum 8. maj 1322. Sestavljena je bila v Temišvarju v Romuniji, v njej pa je podrobno opisana posest, ki je takrat pripadala dolnjelendavski rodbini Banffy. Ta dokument si je odranska občina pridobila v narodnem muzeju v Budimpešti, zanjo pa ve že petnajst let. Ta spominski dan so tudi primerno proslavili, čeprav je, sodeč po arheoloških izkopaninah, območje bilo naseljeno že veliko prej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Srečali so se ob 60-letnici
Srečanja se je udeležilo 27 sošolk in sošolcev od skupno 70, kolikor jih je obiskovalo dva oddelka.
Slovesnost so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili otroci iz Vrtca Mavrica Odranci, učenci Osnovne šole Odranci in društva iz občine. Zbrane je nagovoril tudi župan Ivan Markoja. Po uradnem delu je sledila pogostitev, med drugim tudi s torto, in druženje ob živi glasbi.
»Okrogla obletnica zgodovinskega zapisa je pomembna za identiteto kraja in da ljudi spomnimo, da so Odranci preživeli sedem stoletij in ohranili slovenstvo, kljub temu da so bili prebivalci pod tujim gospostvom in suženjstvom šeststo let. Ta narod se je obdržal, to pa mu je uspelo zato, ker so ob vsej revščini ljudje znali držati skupaj in si pomagati,« pravi Ivan Markoja, župan Občine Odranci.
Iskali možnosti za preživetje
Odranski atar oziroma območje z zemljo, ki je veliko samo osem kvadratnih kilometrov, v preteklosti ni moglo preživeti vseh ljudi, ki jih je bilo vedno okrog dva tisoč, zato so si ti iskali različne načine za preživetje. Iz eksistenčne potrebe izvira druga žetev ajde in prosa, pridelek pa so domačini kot kašo prodajali na območju vse do Maribora, Ptuja, Varaždina in Čakovca ali ga zamenjevali za drugo blago. Številni so se tudi izseljevali, po prvi svetovni vojni v prekomorske države, po drugi pa so odhajali kot izseljenci in zdomci v Avstrijo, Francijo in Nemčijo. »Po drugi svetovni vojni so se izseljevali tudi v tako imenovane kolonije, na primer v Gaberje ali Mostje, saj so tam dobili obdelovalno zemljo. Ljudje so vedno iskali različne možnosti za preživetje, saj so bile družine velike,« pove Markoja. Že od nekdaj je bilo v kraju razvejeno obrtništvo, k razvoju pa so prispevali tudi Judje, ki so tu živeli do druge svetovne vojne.
Dobra izhodišča za prihodnost
V preteklosti je torej bilo veliko stvari, ki so prispevale k obstoju Odranec. Kakšna pa bo njihova prihodnost?
V okviru dogodkov in zbornika, kar pripravljajo z namenom obuditve zgodovinskega spomina, sedanjosti in načrtov za prihodnje ne zajemajo, pove Markoja, gotovo pa je izhodišč za lepo prihodnost veliko. V kraju s 1700 prebivalci imajo kar 1300 delovnih mest, mladi imajo možnost za zaposlitev in kakovostno življenje, njihovi otroci za izobraževanje. Številni si doma ustvarijo družino, saj je kljub prostorski omejenosti v vasi še vedno dovolj prostora za širitev. Prav zdaj poteka sprememba prostorskih dokumentov občine, v katerih so predvidena območja za stanovanjsko gradnjo.
»Korenine so ustvarjene, o tem, kakšno steblo bo na njih raslo, pa je odvisno od naših zanamcev. Oni naj v prihodnje uravnavajo ta svet,« je dejal Markoja. Sam bo vodenje lokalne skupnosti kmalu prepustil nasledniku, ki si ga bodo izbrali ljudje.
Kraj ima torej zelo dobra materialna izhodišča za prihodnost, kar kažejo tudi primerjave razvitosti v slovenskem merilu, Markoja pa tudi upa, da bodo ljudje ob vsem tem živeli v slogi.
