vestnik

(KORONAVIRUS) Ali se nam obeta odprava obveznih izolacij ob okužbi?

Vestnik.si, STA, 7. 8. 2022
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Na ZZZS so ob visokih stroških nadomestil za bolniške odsotnosti okuženih s koronavirusom zaprosili za razmislek o utemeljenosti avtomatskih obveznih izolacij za okužene. V delovni skupini za klinično obravnavo in zdravljenje NIJZ njihovi odpravi nasprotujejo, saj zmanjšujejo širjenje covida-19. Nasprotuje ji tudi minister za zdravje Bešič Loredan.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so posvetovalno skupino za spremljanje koronavirusa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaprosili za presojo, če je posameznik v primeru okužbe s koronavirusom, še posebej, če nima simptomov, res utemeljeno avtomatsko podvržen ukrepu izolacije in posledično odsotnosti z dela.

Ob tem so navedli, da so bili posamezniki v letu 2020 zaradi covida-19 skupno bolniško odsotni 555.937 dni, leta 2021 1.073.891 dni, v letošnjem letu do 1. julija pa 1.284.369 dni.

Zaradi izolacij ob okužbi s koronavirusom pa je ZZZS v letu 2020 izplačal 43.343.762, leta 2021 83.680.408, v letošnjem letu do 1. julija pa 107.578.188 evrov nadomestil za bolniško odsotnost.


"Podatki, ki jih prilagamo, so zaskrbljujoči, nenazadnje je tudi poraba namenskih sredstev za zdravstveno varstvo pomembna vsebina, ki jo moramo regulirati, če tega ukrepa klinična oblika in intenzivnost bolezni morda ne zahteva več," so poudarili.

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa zaprosila ZZZS (še) ni obravnavala, je razvidno iz zapisnikov, objavljenih na spletni strani NIJZ. Je pa mnenje v četrtek podala delovna skupina za klinično obravnavo in zdravljenje. Delovna skupina je del posvetovalne skupine, vodi jo članica posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc, sicer infektologinja in predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.

V delovni skupini je vseh osem navzočih članov soglasno sprejelo stališče, da ukrep izolacije na koronavirus pozitivnih posameznikov sodi med pomembne epidemične ukrepe, ki zmanjšajo širjenje virusa v populaciji in je še vedno del strategije večine držav, pa tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).


"Večina držav ima podobne kriterije kot Slovenija, redke imajo krajšo izolacijo, le Norveška in Avstrija sta izolacijo ukinili, pri čemer je na Norveškem cepljenih 75,4 odstotka populacije, v Avstriji pa 74,3 odstotka," so v zapisniku sestanka navedli člani delovne skupine. Po zadnjih podatkih NIJZ je v Sloveniji proti covidu-19 polno cepljenih 58 odstotkov ljudi.

Ob tem so člani skupine pojasnili, da so raziskave pokazale, da ni pomembnih razlik v trajanju kužnosti med v Sloveniji in Evropi trenutno razširjeno koronavirusno različico omikron ter prejšnjimi različicami koronavirusa.

Na odločitev Avstrije, kjer so s 1. avgustom odpravili obvezno izolacijo za okužene z novim koronavirusom, se je konec julija odzval član delovne skupine za klinično obravnavo in zdravljenje Matjaž Jereb, sicer vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

matjaz jereb
Twitter/Vlada RS


"To potezo lahko razumemo kot ekonomsko učinkovito, nikakor pa kot zdravstveno sprejemljivo," je dejal in dodal, da poteze nikakor ne podpira. Spomnil je na osnovno pravilo, naj bolni ljudje ne hodijo naokoli. Odprava izolacij namreč ne pomeni le potencialnega širjenja okužb s koronavirusom, pač pa tudi nevarnost za okuženega, ki se mu lahko zdravstveno stanje tekom prebolevanja okužbe poslabša.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v torek pojasnil, da glede izolacij ob okužbi s koronavirusom zavzema enako stališče kot Jereb.

Kaj zdaj berejo drugi