V spomin na boj njega in njegove, sicer maloštevilne, čete Zveza borcev Slovenije vsako leto položi venec in prižge svečo na njegovem grobu v Monoštru.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Tudi letos se jih je zbralo približno osemdeset, zbrane pa je nagovoril predsednik pomurskega sveta Zveze borcev za vrednote NOB Jože Vidič. "Orožarji so obkolili hišo, kjer so bivali partizani. Mirko je bil naslonjen na steno in se ni zavedal, da je odlična tarča za sovražnikov mitraljez. Hip po opozorilu, se je prijel za prsi, naredil tri korake in se mrtev zgrudil. Partizani so se organizirali v skupine po tri in se odločili za preboj, ki jim je tudi uspel, saj so takrat vsi preživeli," je pripovedoval Vidič in dodal, da zdaj ni več nobenega med nami.
Ob grobu je stalo tudi pet praporščakov, med njimi Karel Bračič iz Lendave, ki se v Monošter vrača že dvajset let. Venec je položila Zina Kerec, Primorka, ki je pred 70-imi leti prišla v Prekmurje in tu ostala. Že kot otrok pa je pomagala borcem vseh strani, jim skrivaj dajala hrano in prala oblačila. Njen napis Živel, Tito še danes krasi Šmarje.
Padlemu partizanu Mirku pa se je s svečo poklonil tudi Boris Jesih, generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru.
