Dan pšenice v Rakičanu ni izzvenel ravno optimistično. Najprej je minister Dejan Židan poudaril, da je bilo sedanje evropsko proračunsko obdobje dokaj ugodno za poljedelstvo. Nekatera plačila in programi so kmetom pomagali pri premoščanju kriz, ki so jim bili izpostavljeni. Poudaril je, da ne gre samo za finančne učinke na kmetijah, ampak za pozitivne ukrepe na nacionalni ravni. Tako bo država morala pred iztekom tega proračunskega obdobja opraviti analizo neposrednih proizvodnih plačil za žita, namenjenih spodbujanju višje samooskrbe. Na prepihu bodo tudi kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP). Z analizami bo država morala dokazati, da je ta ukrep pozitivno vplival na izboljšanje kakovosti voda. Židan je poudaril, da si država prizadeva ohraniti vse ukrepe, saj je KOPOP eden od ključnih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
V nadaljevanju je direktor Panvite Kmetijstva Branko Virag predstavil pogoje pridelave letošnjih žit. Na kratko razmere so bile od setve in kot kaže bodo tudi ob žetvi ekstremne. Če je lanskega avgusta bila še suša, je v času setve padla ekstremna količina padavin, ki je značilna za vso zimsko obdobje. Izredno neugodno je bilo tudi spomladansko obdobje, za katerega so prav tako značilne ekstremne vremenske razmere, najprej nadpovprečna količina padavin in lokalna neurja z točo in viharji. Izredno vlažna pomlad je bila idealna za razvoj bolezni. Tik pred žetvijo se kmetje bojijo okužb z glivičnimi boleznimi, ki ne samo, da vplivajo na slabšo kakovost, ampak v primeru pojava posameznih bolezni zrno ni primerno niti za živalsko krmo.
Fran Kučan, predstavnik kmetov, ki se pogaja o odkupnih cenah pšenice, je povedal, da vsebinskih pogajanj o odkupnih cenah še ni bilo. Je pa tudi pri letošnjih pogajanjih pesimističen. Ta pesimizem pa gradi na dveh izhodiščih. Predstavniki mlinske industrije znotraj žitne verige niso pristali na predlog, da se kakovost obračunava po evropskih standardih in se ukinejo nekateri »dodatki«. Drug pomemben element za pogajanja je modelna kalkulacija o stroških pridelave. Mlinarji so zahtevali, da se kalkulacija za izračun stroškov dvigne iz 5,3 na šest ton po hektarju. Višji pridelek zmanjša stroške pridelave za nekaj manj kot 30 evrov. Tako bo o ceni pšenice več znanega konec naslednjega tedna ali v začetku julija.