vestnik

(PETRAVLJICE) Aktualne teme v otroških zgodbah

Ines Baler, 2. 12. 2022
Osebni arhiv
Petra Šobak je doslej izdala tri pravljice, od teh je bila ena prevedena v angleški jezik, kmalu pa bo izšla še četrta.
Popularno

Učiteljica Petra Šobak je nov izziv našla v pisanju. Besedila nosijo poučno noto, pozitivno sporočilo in tudi kakšno opozorilo.

Petra Šobak je učiteljica razrednega pouka in angleškega jezika na Osnovni šoli (OŠ) Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, ki se je pred nekaj leti začela ukvarjati s pisateljevanjem. Želja po pisanju je v njej tlela dolgo, povod, da se tega resno loti, pa je bil obisk tete in njenega partnerja po selitvi v novo hišo v Gornji Bistrici. »Jurij Žitek je ilustrator in je vprašal, ali poznam koga, ki piše pravljice, zgodbe. Kot iz topa sem ustrelila, ali lahko poskusim jaz, bil je za in tako se je najino sodelovanje začelo,« pripoveduje. Prva knjiga nosi naslov Rijin novi svet in govori o deklici, ki je postala zasvojena s sodobno tehnologijo. »Vsebina knjige je zelo aktualna. Napisana je bila sicer pred epidemijo, še preden se je uporaba računalnikov in drugih naprav stopnjevala,« pristavi. Knjiga je izšla v samozaložbi, z njo pa je želela tako otroke kot odrasle pripraviti do razmisleka in pogovora o uporabi tehnologije. 

Njen knjižni prvenec je bil pozneje preveden tudi v angleški jezik. Bistriška šola namreč sodeluje v projektu Erasmus+ in je partnerjem iz tujine želela knjigo pokloniti za darilo. Sogovornica je v sklopu projekta tudi gostovala na eni od nizozemskih šol in z učenci zadnjega razreda govorila o nevarnosti spleta in pasteh sodobne tehnologije. Pravi, da je bila izkušnja zanimiva, situacija v tujini pa je podobna kot pri nas. Rijin novi svet je imel že več predstavitev, Šobakova pa je prejela kopico pozitivnih odzivov. »Za predstavitev sem posnela video, v katerem sem zaigrala vlogo otroka, ki ves čas uporablja tehnološke naprave. Posnetek sem potem pokazala otrokom in jih vprašala, ali koga prepoznajo. Sprva so seveda rekli, da mene, potem pa so hitro doumeli in povedali, da so tudi sami enaki, saj dosti gledajo televizijo,« odgovori na to, ali otroci dojemajo tematiko. Dodaja, da nikogar ne želi prestrašiti, a ker je sodobna tehnologija naša prihodnost, je treba vedeti, kje je meja in kje se ustaviti. 

petra šobak, petravljice, pisateljica
Osebni arhiv
Besedila nosijo poučno noto, pozitivno sporočilo in tudi kakšno opozorilo.

Druga knjiga, ki jo je izdala, je poimenovana Vse lepo in prav. Govori o medvedku, ki ni znal biti pri miru in ni nameraval prespati zime, medvedja družina pa je zaradi njegove radoživosti ponudila roko prijateljem v stiski. Naslednja v nizu je pravljica Sofija in dobra vila, ki obravnava drugačnost in otroško nedolžnost brez predsodkov. »Navdih za prvo knjigo je bila moja hčerka, za drugo pravljico so me prosili v enem od ljubljanskih športnih društev, tretja pa je bila za mojo krščenko in ima prav tako globoko sporočilo,« pravi učiteljica razrednega pouka in angleškega jezika, katere pravljice so znane tudi pod imenom Petravljice. 


Biti pogumen

Kar se pisanja tiče, je samoukinja in si izkušnje nabira sproti. Ideje in navdih za delo črpa iz vsakdana, in ko je tema za zgodbo izbrana, tudi pravljica hitro nastane. »Pomembno se mi zdi, da imajo besedila poučno noto, pozitivno sporočilo in občasno tudi kakšno opozorilo.«

Žitek trenutno ilustrira že njeno četrto knjigo, ki bo pripovedovala o slabostih epidemije koronavirusa. »Bili smo zaprti vase, v stanovanja, postali smo nekoliko okorni. Namesto da bi se odpravili na sprehod, smo raje sedli na kavč in gledali televizijo. V zgodbo sem vključila tudi to, da so učenci postali okorni pri pridobivanju znanja, v smislu, zakaj se truditi, če bodo nekaj namesto njih opravili starši.«

Pravljice Petre Šobak so na voljo v nekaterih knjižnicah, pri njej, udeležuje se sejmov, do konca leta pa bosta zagnani še spletna stran in spletna prodaja. Morda bo kdaj v prihodnje izšla še kakšna knjiga na temo nadlegovanja oziroma mobinga. Navdih bo tudi v tem primeru črpala iz družinskih izkušenj. Njena hči je namreč med poletjem od vrstnic prejela nekaj neprimernih telefonskih sporočil. »O tem sem se pogovarjala tudi z otroki na Nizozemskem in sem od neke deklice prejela zelo zrel odgovor. Dejala je, da ve, da ji tisti, ki ji pišejo sporočila z neprimerno vsebino, zavidajo, da to ni res in da se s tem ni vredno obremenjevati.« Srečna je, da lahko bralcem ponudi zgodbe s sporočilno vrednostjo. »Po osnovnem poslanstvu sem učiteljica,obenem pa želim družbi dati še kaj več. Pri delu ne smemo obstati, ampak biti pogumni in drzni, takrat se nam tudi odpirajo naslednja vrata,« poudari Šobakova, ki vseskozi usklajujejo družinsko življenje, pisateljevanje in poučevanje.