vestnik

(Koronamobilnost) Po javnem prevozu so ostale noge

A. B., 12. 6. 2020
Nataša Juhnov
Ob zaustavitvi javnega potniškega prometa med epidemijo smo več poti pogosteje naredili tudi peš ali s kolesom. Fotografija je simbolična.
Aktualno

Delo od doma, čakanje doma, prepoved druženja, prepoved prehajanja občinskih meja, prenehanje delovanja javnega prometa in drugi ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa so v zadnjih dveh mesecih temeljito spremenili življenje in vplivali tudi na mobilnost, je ugotovila raziskava AMZS Koronamobilnost.

»V AMZS smo želeli z raziskavo ugotoviti, ali in kako se je mobilnost prebivalcev Slovenije v tem obdobju spremenila in kakšen je po nekaj tednih drugačnega vsakdana njihov pogled na različne oblike mobilnosti oziroma na kakšen način bodo posamezne oblike mobilnosti v prihodnje glede na trenutne izkušnje (še) uporabljali,« je namen raziskave predstavil odgovorni urednik Motorevije Blaž Poženel ​in dodal, da nekateri rezultati ankete niso presenetljivi, nekateri pa nakazujejo, da bomo morda po odpravi ukrepov spremenili nekatere naše mobilnostne navade.


Raziskava AMZS, ki so jo opravili med prebivalci Slovenije, je pokazala, da med epidemijo kar 43 odstotkov ljudi ni niti en dan v tednu odšlo od doma na delo, le trije odstotki pa so šli od doma na delo prav vse dni v tednu. Ker večina službo opravlja od ponedeljka do petka, je bilo največ (31 odstotkov) takšnih, ki so v službo odšli pet dni v tednu.

Da epidemija koronavirusa ni prav nič vplivala na njihovo mobilnost, je odgovorilo 14 odstotkov anketirancev.

Enaintrideset odstotkov vprašanih je v teh razmerah pogosteje od doma odšlo peš namesto s kakšnim prevoznim sredstvom. Kolo je za prevozno sredstvo uporabljajo 18 odstotkov ljudi več kot pred epidemijo. Le trije odstotki pa bodo v prihodnje javni prevoz uporabljali pogosteje kot pred epidemijo, a je hkrati kar 21 odstotkov takšnih, ki so odgovorili, da bodo javni prevoz uporabljali še manj.

a7b0f157bea0eb04969d3a343f9fd545
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.

Če smo nekoč skočili v trgovino po vsako malenkost, se je to v času epidemije drastično spremenilo. Le odstotek vprašanih je namreč zapustil dom in odšel v trgovino po živila vsak dan, nekaj več kot polovica pa je to storila le enkrat v tednu. Osem odstotkov pa jih je ostalo doma vse dni v tednu, bodisi so jim živila dostavili drugi ali pa so jih naročili po spletu. Spremenile so se tudi rekreacijske navade, saj je 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so dom zaradi rekreacije ali športa zapustili prav vse dni v tednu. Šest odstotkov pa se jih ni prav nič rekreiralo na prostem oziroma doma zaradi tega niso zapuščali.


Da epidemija koronavirusa ni prav nič vplivala na njihovo mobilnost, je odgovorilo 14 odstotkov anketirancev. »Nova družbena realnost, ki nas je v boju proti širjenju koronavirusa izolirala in osamila, nas je opozorila na še eno dejstvo. Za zagotavljanje osebne mobilnosti, s katero si mnogi omogočamo oskrbo z življenjsko nujnimi potrebščinami, so nam ob zaustavitvi javnega potniškega prometa ostale le še noge, kolo in osebni avtomobil,« so še zapisali v AMZS.

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi razlogi za prometne nesreče z najhujšimi posledicami, zato je Javna agencija za varnost prometa s policijo spet pripravila preventivno akcijo Hitrost. Akcija bo trajala do 14. junija. »V preteklih dveh mesecih, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Takšno vedenje v cestnem prometu je nevarno, neodgovorno in nedopustno,« so ob robu akcije zapisali na spletni strani slovenske policije.

javni-prevoz epidemija