Epidemija novega koronavirusa je zaznamovala delo sodišč. A čeprav se je delovna uspešnost sodišč v primerjavi s preteklimi leti poslabšala, so s povečano storilnostjo v poletnih mesecih zmanjšala zaostanke, je v nagovoru ob odprtju sodnega leta poudaril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. »Ne glede na to, da so sodišča v poletnih mesecih rešila opazno več zadev kot v primerljivih mesecih leta 2019, bodo slabši rezultati poslovanja v letošnjem letu v vsakem primeru vplivali na delo sodstva v prihodnjih letih, v neki meri bodo tudi zameglili uspešnost poslovanja sodišč v preteklih obdobjih, ko smo leto za letom zniževali število nerešenih zadev,« meni Florjančič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Po njegovi oceni se bo moralo slovensko sodstvo letos posvetiti odpravljanju posledic epidemije, torej povečanemu številu nerešenih zadev. Florjančič pri tem omenja približno 13-odstotni padec števila rešenih zadev na sodiščih v minulem letu. Povečalo se je tudi število nerešenih zadev za 7,6 odstotka v primerjavi z letom 2019. A Florjančič pozitivno ocenjuje podatek, da je povprečni čas rešitve zadev ostal na podobni ravni kot v letu 2019. Med posebej izpostavljena področja, ki jim bo v letu 2021 namenjena dodatna pozornost, so uvrščena področja upravnih sporov, reševanje kazenskih zadev ter nadaljevanje prehoda na popolnoma elektronsko poslovanje.
Sodišča niso postala žarišča
Tako v lanskem spomladanskem kot v jesensko-zimskem valu epidemije so sodišča hitro prešla na zelo omejeno poslovanje, sodni postopki so tekli le v nujnih zadevah, tudi vsi roki so bili zamrznjeni. Odziv sodstva ob izbruhu epidemije je bil po besedah predsednika vrhovnega sodišča hiter in premišljen, osnovna cilja pa zagotovitev varnega delovnega okolja na sodiščih in preprečitev širjenja okužb na sodiščih in z njih. Florjančič je ocenil, da je bila usmeritev sodstva, da se spremljajo stanje okuženosti v državi, ukrepi vlade in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter temu ustrezno prilagajajo ukrepi, primerna. Poudaril je, da so predsedniki posameznih sodišč z ustrezno organizacijo dela na sodiščih in s skrbjo za dosledno izvajanje ukrepov dosegli, da sodišča niso postala žarišča okužb z novim koronavirusom.
Florjančič pa je poudaril tudi dobro plat potrebe po delu na daljavo zaradi epidemije – sodstvo se je v manj kot letu dni moderniziralo oziroma bistveno povečalo elektronsko poslovanje. »Opisane razmere so opazno okrnile delovanje sodnega sistema, predvsem na prvi stopnji odločanja, hkrati pa v precejšnji meri preusmerile delo iz sodnih dvoran in pisarn na delo od doma, na delo prek računalniških aplikacij z oddaljenim pristopom,« je v nagovoru ob odprtju sodnega leta še poudaril predsednik vrhovnega sodišča.