Minuli teden je močno zaznamovalo kadrovanje v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki je imelo izrazito pomursko noto. Vse od predčasne razrešitve direktorja agencije, ki na leto razdeli okoli 200 milijonov evrov za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, Roberta Repnika se je zapletalo z njegovim naslednikom.
Upravni odbor agencije je že ob njegovem slovesu, odstopil je zaradi zdravstvenih razlogov, za vršilko dolžnosti predlagal Lidijo Tičar Padar, ki je zaposlena v ARRS kot predstavnica za stike z javnostmi. Vlada je njeno imenovanje zavrnila in naložila upravnemu odboru, naj predlaga novega kandidata, a člani odbora, kot predstavniki ustanovitelja so to od oktobra 2019, ko jih je imenovala vlada Marjana Šarca, bili Jana Kolar, Emilija Stojmenova Duh, Tonček Kregar in Justina Erčulj, so ponovno soglasno predlagali Tičar Padarjevo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Vladni »blitzkrieg«
Tudi vlada je bila dosledna in je njeno imenovanje znova blokirala. »Vlada Republike Slovenije predlagane kandidatke ni imenovala za vršilko dolžnosti, saj meni, da je za učinkovito vodenje ARRS v času, ko je ta soočena s številnimi izzivi, povezanimi z njenim prestrukturiranjem in vpeljavo novih poslovnih procesov kot posledice nove zakonodaje, treba imenovati kandidata, ki prihaja izven ARRS in bo lahko neobremenjeno izvedel potrebne reforme,« so odločitev utemeljili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Izkazalo se je, da je vladni kandidat, bolje rečeno kandidat Mitje Slavinca, državnega sekretarja na šolskem ministrstvu, Mitja Lainščak, profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in vodja kardiologije v murskosoboški bolnišnici. Zaradi domnevnega političnega kadrovanja so protestirali v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter izrazili podporo kandidatki Lidiji Tičar Padar. Protesti niso zalegli.
Ker se je mudilo, je vlada izvedla »blitzkrieg« in svoje štiri neposlušne predstavnike, ki ji v sedemčlanskem upravnem odboru zagotavljajo večino, razrešila in zamenjala z novimi. Novi člani so postali Tina Tomažič, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Igor Emri. Še pred iztekom mandata odhajajočega direktorja, 30. januarja, je sledila seja upravnega odbora, na kateri so novi člani opravili svojo nalogo in uveljavili interese ustanovitelja ter vladi v imenovanje predlagali Lainščaka, vlada pa je še isti dan (v soboto, 29. januarja) njegovo imenovanje potrdila.
Nova zakonodaja, ki je začela veljati pred kratkim, sicer daje državi le tri člane v upravnem odboru ARRS, a kot pojasnjujejo na ministrstvu, za obstoječi upravni odbor do izteka mandata velja še prejšnji zakon, ki je predvideval štiri.
Ni jih prepričal na razgovoru
»Ker nas ni prepričal na razgovoru,« odgovarja Emilija Stojmenova Duh, zdaj že nekdanja članica upravnega odbora, ko je ta še favoriziral Tičar Padarjevo, za Vestnik na vprašanje, zakaj se niso odločili za Lainščaka. Ob tem dodaja, da sploh še niso sprejeli sklepa o razrešitvi, ko je vlada že imenovala nove člane upravnega odbora, ki so izbrali novega vršilca dolžnosti. »Medtem pa niti niso poslušali preostalih kandidatov,« je še kritična docentka katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Na družbenem omrežju pa je med drugim zapisala, da »Prekmurje mogoče ne gre v Tokio, je pa vsekakor že močno v Ljubljani«. Kot pojasnjuje, nima nič proti Prekmurju in Prekmurcem, s tem da je merila na povezave med Lainščakom, novimi člani upravnega odbora in Slavincem. Horvatovo, Emrija, Laniščaka in Slavinca namreč povezuje Pomurska akademsko-znanstvena unija (PAZU), Lainščaka in Slavinca pa tudi programska skupina na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko, kjer je bil Slavinec dekan.
»Očitki so popolnoma neupravičeni. Poglejte reference gospe, ki so jo predlagali prej za vršilko dolžnosti, in poglejte reference Lainščaka, pa vam bo to vse povedalo,« odgovarja Igor Emri, priznani pomurski akademik, ki zatrjuje, da je sam popolnoma apolitičen, enako pa velja tudi za druge nove člane upravnega odbora, razen enega, ki naj bi bil povezan s stranko SDS. »Politično kadrovani so bili kvečjemu prejšnji člani, sam pa imam več referenc kot vsi prejšnji skupaj,« še navede vidni predstavnik slovenske znanstvene in akademske sfere, ki tudi meni, da ARRS potrebuje organizacijske spremembe, kar sam dobro ve, saj je 12 let vodil znanstveni svet za področje tehnike.
Emri tako pozna težave, s katerimi so se srečevali, ko so želeli kar koli spremeniti. Ravno to je tudi argument v prid Lainščaku. »Potrebujemo raziskave, ki so podprte z medicino, zato je tudi potreben strokovnjak, ki se na to spozna, in točno to je gospod Lainščak,« je prepričan Emri, ki doda, da naj bi v nadaljevanju Lainščak kandidiral tudi za direktorja s polnim mandatom, saj ga drugače niti ne bi podprli.
Lainščak: Več razlogov za odločitev
Lainščak bo kljub imenovanju še naprej deloval v soboški bolnišnici, kar naj bi tudi zmotilo prejšnje člane upravnega odbora, ki mu niso dali zelene luči. »Razšli smo se v pozitivnem duhu in to jemljemo bolj kot neko prednost, kar bo v pomoč pri uresničitvi dodatnih ciljev tako za bolnišnico kot celotno regijo,« komentira direktor bolnišnice Daniel Grabar odhod Lainščaka, ki pa bo, kot rečeno, še naprej profesor in v manjšem delu tudi prisoten v bolnišnici. »Zavedamo se, da take funkcije niso večne, in čakamo, da se bo vrnil,« še pove Grabar.
Kot je povedal Lainščak za Vestnik, je k odločitvi za delo v ARRS prispevalo več razlogov. »Morda so najpomembnejši izzivi, kako in v katerih segmentih še izboljšati obstoječi način sofinanciranja raziskovalne dejavnosti, omogočiti enakomeren, tudi regijski razvoj raziskovalcev in komunicirati znanost z vsemi javnostmi,« pojasni novi vodja agencije, ki se je v preteklosti že srečevala z očitki o nepravilnostih in korupciji. Teh je bil deležen Jozsef Györkös, ko se je leta 2020 ponovno potegoval za položaj direktorja. Vladi ga je takrat v imenovanje predlagal upravni odbor še v zasedbi, ki je zdajšnji vršilec dolžnosti ni mogel prepričati.
Lainščak vidi vlogo ARRS v razporejanju proračunskega denarja za slovensko znanost skozi več mehanizmov, kjer so raziskovalni programi namenjeni dolgoročnemu financiranju raziskovalnih ustanov, večina drugih pa je namenjena usmerjenim raziskovalnim vprašanjem, sofinanciranje pa traja do tri leta. »Poudariti je treba še mehanizem mladih raziskovalcev, s katerim omogočamo doktorski študij bodočih znanstvenikov v okviru raziskovalnih projektov in programov. Prijave ocenijo zunanji recenzenti, sam postopek pa koordinirajo strokovna telesa, kar je zelo podobno kot v drugih agencijah.«
Zakon o PAZU bi moral uspeti
Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) je v svoji protestni izjavi o dogajanju v zvezi z agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS) ostro protestirala tudi proti zakonu o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU), pod katerim so se podpisali pomurski poslanci in ga vložili v parlamentarno proceduro. Zakonu prav tako nasprotuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), a je poslancu Jožefu Horvatu in direktorju Pomurske gospodarske zbornice Robertu Grahu vendarle v državnem svetu uspelo prepričati komisijo za kulturo, znanost, šolstvo in šport.
»Bojijo se, da bi nato nastajali regionalni SAZU-ji tudi drugod, ampak strah je odveč. Naš PAZU ni muha enodnevnica, saj bo praznoval že 20 let delovanja, ob tem pa združuje okoli 200 pomurskih akademikov. Menim, da si zasluži, da mu država podeli neki status, s tem pa tudi nekaj denarja, ampak njegova poraba bo seveda pod standardnim nadzorom,« pravi vodja poslanske skupine koalicijske NSI Jožef Horvat, ki verjame v uspeh zakona v državnem zboru. Glede na to, da ga podpira tudi Dejan Židan iz vrst opozicijskih Socialnih demokratov, bi moralo biti glasov dovolj. Tudi vlada zakonu ne nasprotuje, a je v svojem mnenju navedla nekaj pripomb.