Poletje v mestu: na obisku pri soboških vrtičkarjih

»Tu je bilo po propadu nekdanje vrtnarije zapuščeno območje, na katerem je raslo grmovje,« pravi Vojko Prah, vrtičkar in predsednik društva Urbani vrtovi Murska Sobota. Iz navedenega razloga je tako pred tremi leti mestna svetnica Lea Friškič sprožila pobudo, da občina na tem mestu občanom omogoči najem zemlje, ki jo lahko obdelujejo, kar se je tudi zgodilo. »Hitro smo ugotovili, da območje ni dovolj izkoriščeno, zato smo začeli motivirati ljudi, da pridejo sem.

Večina tistih, ki jih to zanima, je do tedaj to počela na drugem koncu mesta, ob Bakovski ulici, kjer so obdelovali zemljo v državni lasti,« pojasnjuje Prah. Kot pravi, so hitro ugotovili še, da so vrtovi premajhni: »Pet krat deset metrov sicer ni tako malo, je pa nastala težava, ko smo želeli v večjih količinah posaditi nekaj, kar bi nas razveseljevalo poleti. Zato smo ustanovili društvo Urbani vrtovi, v okviru katerega obdelujemo grede za skupno uporabo.«

Tako so se že lansko leto prvič odločili, da bodo s pridelkom razveselili občane in ga razdelili. »Lansko leto smo pridelali več kot 60 kilogramov lubenic in melon, to so prave-sladke prekmurske lubenice in melone.« Na parkirišču pred mestnim kopališčem so tako postavili stojnice, na katerih so si lahko obiskovalci ob odhodu domov postregli s kosi sadja.« Zaradi dobrega odziva so se odločili, da bodo s tradicijo nadaljevali, tako bodo pridelke delili tudi ta teden na isti lokaciji od pol petih do pol sedmih popoldan, če bo seveda lepo vreme. »Moti me, ko vidim v smeteh, koliko hrane se danes zavrže.« Letos bodo delili še koščke kruha, namazane z marmelado, ki so jo skuhali iz pridelanega sadja, starši si bodo lahko odnesli domov tudi bučke, ki so zrasle na urbanih vrtovih.

"Zemljo greš obdelovat z voljo"

Kot je že slovenska navada, so se do danes v društvu že skregali. Kljub temu vrtičke še naprej obdeluje okoli 22 vrtičkarjev, tudi takih, ki niso člani društva. Že kratek sprehod med gredami pokaže, da so soboški vrtičkarji izjemno kreativni. Poleg običajnih pridelkov, kot so paradižnik, paprika, kumare in ostala zelenjava, pridelujejo tudi veliko različnega cvetja in celo tobak. Občani lahko najamejo vrtove velikosti pet krat deset ali deset krat deset metrov, za uporabo pa plačujejo 20 evrov na leto, ob tem morajo plačati še uporabo vode, ki jih stane približno šest evrov na leto.

Po besedah vrtičkarjev so večinoma z danimi pogoji zadovoljni, edino včasih Komunala malo zamuja s košnjo, pravijo. Sicer skušajo čim več opravil storiti sami. Soboški vrtičkarji se med sabo že poznajo in se ob obdelovanju vrtov tudi družijo. »Seveda se med sabo pogovarjamo, nekateri več, drugi manj, a to ne igra vloge. Večini to predstavlja tudi neko vrsto meditacije, čas, ko si lahko sam z rastlinami,« še pove Prah. »Gre za sprostitev, saj greš zemljo obdelovat z voljo. Tako ni potrebno, da si ves čas v bloku, obkrožen z betonom. Tu se lahko nekoliko odmaknemo od vsakdanjega življenja,« dodaja soproga Alenka Prah.

Za rekreacijo in sprostitev

»Tu se napolnim z energijo,« pravi Ivanka Madjar. Največ pridela kumar, paprike in ostale zelenjave, pa ribez, kosmulje, robide ter maline, tudi fige. Vrtičkarji, pravi, se med sabo razumejo in si tudi pomagajo, posojajo sadike in orodje, če slučajno kdo potrebuje. Vrt je nekoč že imela in si ga je vedno znova želela, zato se je odločila, da izkoristi priložnost, ki jo je ponudila občina.

Blaženka Jurak živi v bloku v Cvetkovi ulici. Največ pridela zelenjave in rož. »Rada prihajam sem, a obdelujem še en vrt na drugi lokaciji, tako da verjetno v prihodnje zaradi zdravstvenega stanja obeh več ne bom mogla.« Mohamed Mazouzi najraje prideluje zelenjavo, med drugim papriko, paradižnik in fižol. »Stročji fižol sem že pobral, navadnega bom sedaj, včasih posadim še kakšno blitvo. Redkvic mi je letos preveč zraslo in prevelike, zato niso bile dobre za jesti. Pridelujem še začimbe.« Prihaja skoraj vsak dan. Kot pravi, gre za prijetno 15-minutno hojo iz bloka v Lendavski ulici, kjer živi.