V aktualnem dogovoru je bilo lani predvidenih še 18 projektov na področjih spodbujanja podjetništva, regijskih kolesarskih povezav in oskrbe s pitno vodo, vendar je decembra Občina Ljutomer iz finančnih razlogov odstopila od izvedbe projekta kolesarskih povezav, s tem so se sprostila sredstva v višini 196 tisoč evrov, ki jih bodo prerazporedili na ostale že potrjene projekte. Prav tako sta decembra občini Rogašovci in Gornja Radgona oddali formalni vlogi na ministrstvo za okolje in prostor za projekta nadgradnje vodovodnih sistemov B in C. Na podlagi oddanih vlog izhaja, da so na razpolago še sredstva v višini 537 tisoč evrov, ki jih občini še nista koristili. Ta sredstva bodo namenili za projekte na listi B, povezane z gradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav, a morajo zato še počakati na poziv pristojnega ministrstva. Jaklin pojasnjuje, da morajo biti projekti potrjeni še v tem koledarskem letu zaradi pravil evropske finančne perspektive.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Tudi cerkev na Kapelskem Vrhu poplavno ogrožena
Pomurski župani so kritični tudi do obstoječe karte poplavne ogroženosti, ki jo občine rabijo v postopku sprejemanja občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov. »Karta poplavne ogroženosti ne odraža dejanskega stanja na terenu in onemogoča naša razvojna prizadevanja pri umeščanju objektov v prostor, zato zahtevamo, da država naredi karto na osnovi relevantnih podatkov in da pri tem upošteva zgodovinska dejstva. Po drugi strani od države zahtevamo tudi, da pospešeno izvede čiščenje vodotokov in gradnjo protipoplavnih ukrepov, kajti sicer sama povečuje poplavno ogroženost,« pravi Jaklin.
Romeo Varga, ki vodi delovno skupino za problematiko poplavne ogroženosti, pojasnjuje, da je glavna težava ravno karta, ki je bila dopolnjena lansko leto. Ta namreč zajema mnogo širše poplavno območje kot prejšnja, s čimer občinam viša stroške in podaljšuje čas priprave tega dokumenta, saj morajo občine za območja, kjer karta predvideva poplave, narediti hidrološko študijo. Karta iz leta 2008 je bila po besedah Varge narejena z drugo metodologijo in je pri poplavni ogroženosti upoštevala samo vodotoke. Karto iz leta 2019 pa so naredili s pomočjo računalniškega modeliranja in vsebuje še druge podatke, kot so meteorne vode in podtalnice, še pojasnjuje Varga. »Rezultat tega je, da zajema bistveno širše območje, na katerem lahko nastajajo poplave, zato smo lahko priča raznim neumnostim, na katere opozarjajo župani, kot je na primer ta, da poplava grozi tudi cerkvi na Kapelskem Vrhu.«
Nimajo nobenih zagotovil
Občine zdaj pozivajo Direkcijo za vode, da imenuje svojega predstavnika v delovno skupino in da pripravi strokovno mnenje glede karte poplavne ogroženosti. Predstavniki regije se bodo na to temo tudi sestali s predstavniki pristojnega ministrstva, direkcijo pa so še pozvali, da pospeši aktivnosti za čiščenje in urejanje vodotokov. Župani želijo, da bi stara karta veljala, dokler ne bo sprejeta nova. Direkcija je občinam sicer predlagala, da plača 50 odstotkov stroškov za izvedbo hidrološke študije za celotno regijo, preostalih 50 odstotkov stroškov pa bi se razdelilo med občine tako, da bi se polovico teh stroškov obračunali glede na število prebivalcev občin, polovico pa glede na dolžino vodotokov v posamezni občini. Izdelava študije je po besedah Varge ocenjena na 1,2 milijona evrov, vendar ta cena še ni dokončna. Jaklin pri tem še izpostavlja, da občine nimajo nobenih zagotovil, da bo direkcija res pokrila polovico sredstev: »Bomo videli, kaj bo prihodnost prinesla.«