vestnik

(Pomurski gasilci o intervenciji na Krasu) Samo za pogumne

A. B., Vestnik.si, 28. 7. 2022
Gasilska regija Pomurje
Dogajanje na Krasu, kjer je v osmih dneh najhujšega požara v zgodovini Slovenije pogorelo skoraj 4000 hektarjev površin, v neznosni vročini pa se je z nevarnimi ognjenimi zublji borilo več kot deset tisoč prostovoljnih gasilcev, je nedvomno za filmski scenarij. Posredovalo je tudi skoraj 500 pomurskih gasilcev.
Aktualno

Ko večina izmed nas beži pred nevarnostjo, se oni odpravijo naravnost vanjo

Film Samo za pogumne je posnet po resnični zgodbi elitne gasilske enote iz Prescotta v Arizoni, ki se je junija 2013 borila z gozdnim požarom v Yarnellu, ob tem pa je življenje izgubilo 19 gasilcev enote. »Ko večina izmed nas beži pred nevarnostjo, se oni odpravijo naravnost vanjo – bedijo nad našimi življenji, domovi in vsem, kar nam je ljubo, ter tvorijo bratsko skupnost, osredotočeno na gašenje požarov,« je zapisano v povzetku filma.

Dogajanje na Krasu, kjer je v osmih dneh najhujšega požara v zgodovini Slovenije pogorelo skoraj 4000 hektarjev površin, v neznosni vročini pa se je z nevarnimi ognjenimi zublji borilo več kot deset tisoč prostovoljnih gasilcev, je nedvomno tudi za filmski scenarij.

gasilci, požar, kras
Gasilska regija Pomurje
Ob podpori zrakoplovov, ki so zalivali ognjene zublje, so največ dela vseeno opravili gasilci, ki so se borili s posameznimi požari.

»Bil je pekel«

»Z eno besedo, bil je pekel. Pekel! Ogenj je na trenutke segal 25 metrov visoko, kar naenkrat smo se znašli v nevarnosti. Bili smo napoteni v gozd gasit posamezna požarišča. Neverjetno, kako je ogenj preskočil za naš hrbet. Opremo smo morali pustiti v gozdu in preprosto začeli teči za svoja življenja. Uspelo se nam je rešiti. Štele so sekunde,« skoraj usodno izkušnjo iz pretekle srede opiše Dušan Hunjadi, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer, ki je bil med poveljujočimi pomurskim gasilcem na Krasu.

Čeprav gre za zelo izkušenega gasilca, ki je med drugim vodil intervencijo v doslej največjem požaru na severovzhodu Slovenije junija 2017 v Ljutomeru, mu je ob opisovanju dogodkov s Krasa zastajala beseda. V sredo se je izšlo, nihče ni bil poškodovan. Prav tako v soboto.

gasilci, požar, kras
Gasilska regija Pomurje
Nič ni bilo prepuščeno naključju.

Pomurski gasilci so namreč pri gašenju požarov na Krasu sodelovali dvakrat, prejšnjo sredo in soboto, petsto jih je odšlo na drugi konec države. Čeprav so morali, potem ko so dobili klic na pomoč, v le nekaj urah zbrati opremo in moštvo, je Hunjadi vedel, da bodo izpolnili tisto, za kar so poklicani. To je reševanje ljudi in premoženja. »Na poti do prizorišča je med vožnjo padla še kakšna šala, ko smo prevzeli zadolžitve, je naš molk povedal vse. Šlo je za reševanje življenj in premoženja,« je rekel Hunjadi.

Ob podpori zrakoplovov, ki so zalivali ognjene zublje, so največ dela vseeno opravili gasilci, ki so se borili s posameznimi požari. »Tu je štel vsak človek, kar so začutili tudi domačini. Zame so oni prav tako junaki, saj so nam okrepčilo in zahvalo pripravili na skoraj vsakem koraku.« Ponovno so Slovenci pokazali, da znamo biti solidarni in stopiti skupaj, ko nas doleti naravna ali kakšna druga nesreča.

Tako meni tudi Stanislav Bratuša, poveljnik Gasilske zveze Gornja Radgona, ki je kot Hunjadi izkušen gasilski častnik in še eden od poveljujočih v sobotnem pomurskem kontingentu. »To je naš način življenja. Ko nas pokličejo na pomoč, zapustimo svoje bližnje in službe in se odzovemo.« Kako se bodo spopadli z ognjenimi zublji v soboto, so se pomurski gasilci dogovorili že na seji štaba pomurske gasilske regije v petek. »Veste, to tudi ni majhen logistični zalogaj. Kako spraviti 400 ljudi in 70 vozil na eno majhno avtocestno počivališče v Grabonošu. Ničesar nismo smeli prepustiti naključju,« nam še vedno pod vtisom sobotnega dogajanja razlaga Bratuša.  

pomurski-gasilci, požar, gasilci, kras
Vanesa Jaušovec
V soboto zjutraj na avtocestnem postajališču Grabonoš.

Iz požara so se vsi veliko naučili, še pravita oba naša sogovornika, a poudarjata, da je za sklepe in analize intervencije na Krasu še prezgodaj. Požari tam so zaradi območja s suhim rastjem, neeksplodiranih ubojnih sredstev, vremenskih razmer z nepredvidljivim vetrom specifični in še težje obvladljivi.

To imajo v krvi 

Biti prostovoljni gasilec ni poslanstvo, ki bi ga človeku nekdo podelil, ampak je poslanstvo, ki si ga vzame vsak sam, je prepričan Dušan Utroša, poveljnik pomurskih gasilcev. »To preprosto imamo v krvi,« je jasen.

V sredo in soboto je na Krasu vodil intervencijo pomurskih gasilcev. Ni bila enostavna, je poudaril Utroša. »Kot poveljnik pomurskih gasilcev po vsem občutim ponos, mir in olajšanje. Z izjemno vodstveno ekipo in več sto predanimi gasilci ter vozili smo dva dni izpolnjevali svoje prostovoljno gasilsko poslanstvo na drugi strani države. Ne z besedami, ampak dejanji. Nismo junaki, le svoje delo opravljamo s preostalimi slovenskimi gasilci, Slovensko vojsko, policijo, civilno zaščito, nujno medicinsko pomočjo, gozdarji, tujci ... In svoje delo bomo nadaljevali tudi takrat, ko bodo kamere ugasnile. Prepričan sem, da se bomo ob aktiviranju ponovno odzvali klicu na pomoč.«

pomurski-gasilci, požar, gasilci, kras
Vanesa Jaušovec
Dušan Utroša, regijski gasilski poveljnik, je v sredo in soboto na Krasu vodil intervencijo pomurskih gasilcev.

Torkov dež je gasilcem nekoliko pomagal, Utroša zato upa, da bodo intervencijo predvidoma končali do konca tedna, pri čemer spet računa na vremensko napoved: za soboto je napovedan dež. Žal je včeraj spet intenzivneje zagorelo. A če bodo Pomurce spet dvignili na noge, »bomo spet dokazali, da zmoremo«, nam je zatrdil poveljnik pomurskih gasilcev.

Čeprav je bilo tudi zaradi eksplozij ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, ostalin takratne fronte, na trenutke kot v vojaškem spopadu. »Res smo poskrbeli za varnost, to je bilo na prvem mestu. Našim gasilcem iz regije smo med drugim omogočili, da prespijo v vojašnici v Vipavi. Po 12-urni intervenciji jih je čakala še nekajurna vožnja domov, kar ni bilo enostavno,« je še izjavil Utroša, sicer podčastnik, zaposlen v Slovenski vojski.

Težave z Avstrijci

Delodajalec mora pustiti gasilca na intervencijo, v zameno pa je upravičen do nadomestila izpada dohodka, nadomestila za izpad plače in 20 odstotkov izpada dohodka, so sporočili iz Gasilske zveze Slovenije. Nadomestilo plače delodajalec izplača v breme občine. Če je aktiviran državni načrt, kot v primeru Krasa tudi je, stroške prevzame država. Prostovoljni gasilci medtem materialnih nadomestil ne dobijo, niti kakšnih nagrad, so pa zavarovani.

Zakonodaja je jasna, a zatakne se lahko pri izvedbi, so še sporočili iz krovne gasilske zveze. V večini primerov lokalne skupnosti nadomestila hitro poravnajo, a kdaj tudi ne, opozarjajo. In to se lahko zgodi tudi, če stroške prevzame država – najdlje so na denar čakali leto in pol. Dušan Utroša, regijski gasilski poveljnik za Pomurje, pravi, da so se ob zadnji napotitvi pomurskih gasilcev na Kras pojavile nekatere težave z delodajalci zaradi morebitne odsotnosti ljudi. Kolikor ima informacije, so težave nastale predvsem pri delodajalcih pomurskih prostovoljnih gasilcev, ki delajo v Avstriji.

Pomoč za gasilce

Gasilska zveza Slovenije zbira denarna sredstva za gašenje in uničeno opremo v požaru na Krasu. Vsi, ki želijo pomagati, lahko pošljejo SMS z besedo GASILEC5 na telefonsko številko 1919 in tako darujejo pet evrov ali pa poljuben znesek nakažejo na transakcijski račun Gasilske zveze Slovenije. Sredstva bodo namenjena zgolj za potrebe gašenja in za pokritje nesorazmerno visokih stroškov zaradi uničene opreme pri gašenju požarov na Krasu.

V Sloveniji imamo okoli 45.000 aktivnih gasilcev – približno toliko je prostovoljcev, nekaj manj kot tisoč imamo še poklicnih gasilcev. Poklicni gasilci za boj z ognjem dobivajo plačo, za prostovoljce pa je nekoliko drugače. Kot je dejal Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, bodo sredstva tokrat prišla s treh strani. Prvič kot običajno prek državnega načrta, drugič prek pobude premierja Roberta Goloba, ki jo bo nadgradil podjetnik Ivo Boscarol, in tretjič prek zbranih sredstev od ljudi in podjetij.

Stanislav Bratuša, poveljnik, ob tem pove, da denarno plačilo kot nadomestilo za udeležbo na intervenciji ni pomembno, ampak je bolj pomembno, da  v prihodnje dokončno uredijo status prostovoljnega gasilca v sistemu. »Ne nazadnje smo bili mi tisti, ki smo seveda ob pomoči zrakoplovov bojevali glavnino boja na Krasu.«