"Franc Feri Horvat je bil politik in človek, kakršnih je malo. Strpen, umirjen in spravljiv, a odločen človek, ki se ni spuščal v izčrpavajoče in neplodne ideološke polemike," je poudaril Zorčič. Njegova umirjenost, zmernost in osredotočenost na blagostanje prebivalk in prebivalcev morajo ostati v navdih in zgled tudi v prihodnje, je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
Han, ki mu je bil Horvat eden od poslanskih mentorjev, ga pomni kot velikodušnega človeka, ki je znal in zmogel presegati ozkoglednost strankarskih meja. "Bil je zgled poslanca, ki je človeške vrednote vedno postavljal pred trenutne vzgibe političnega prostora," je dejal.
Spomnil je, da so Horvata izkušnje iz gospodarstva najprej vodile v jugoslovansko zvezno vlado, kjer je bil minister za turizem, pozneje pa je pokrival tudi področje ekonomskih odnosov s tujino. Zaupanje ljudi pa mu je že na prvih parlamentarnih volitvah na stežaj odprlo vrata v DZ.
Njegova prepričljiva izvolitev za predsednika DZ, ko je prejel 74 glasov, priča o velikem ugledu in zaupanju med poslanskimi kolegi, sta poudarila tako Zorčič kot Han. Oba sta tudi spomnila, da Horvat ni nikoli pozabil na rodno Prekmurje. Bil je član Kluba pomurskih poslancev in eden izmed pobudnikov, ki so zaslužni, da je DZ 17. avgust kot praznik potrdil dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Obdobje, v katerem je Horvat deloval kot poslanec, Han vidi kot zelo posebno obdobje, tudi obdobje velikih poslanskih osebnosti. "Pri tem ne mislim na medijsko pojavnost in pompoznost političnih besed, temveč na vztrajno in trdo delo za dosego zastavljenih ciljev, do katerih se nikoli ne pride s pretiranim vsiljevanjem svojih pogledov, temveč s spoštovanjem različnih stališč in predvsem z dogovori," je dejal.
Žalne seje so se udeležili tudi svojci, predsednik republike Borut Pahor in predsednik DS Alojz Kovšca.
Feri Horvat je bil 22 let zaposlen v Radenski, kjer je bil od leta 1975 do 1986 tudi direktor. Po odhodu iz podjetja je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, nato pa zvezni sekretar Socialistične federativne republike Jugoslavije za ekonomske odnose in trgovino. Po osamosvojitvi je bil do leta 1995 predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
V DZ je bil prvič izvoljen leta 1992, kjer je kot poslanec Socialnih demokratov deloval štiri mandate. Leta 2004 je postal predsednik DZ, takrat je na položaju zamenjal dotedanjega predsednika Boruta Pahorja. Na parlamentarnih volitvah leta 2008 ni več kandidiral in se je upokojil.