Dvig minimalne plače je posredno vplival na socialne pravice in z njimi povezane ugodnosti, ki slonijo na ugotavljanju materialnega položaja posameznika ali družine. Vlada se je na to odzvala in na podlagi povišanja osnovnega zneska minimalnega dohodka ter objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin s prvim marcem za 10,3 odstotka zvišala meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev, to so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila, in prag za upravičenost do denarne socialne pomoči. Spregledana pa je ostala pravica iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja glede povračila potnih stroškov, kadar bolnik potuje k najbližjemu izvajalcu zdravstvenih storitev zunaj kraja zaposlitve ali prebivanja z lastnim prevozom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Po veljavnem sistemu se obračunan znesek prevoznih stroškov za potovanja, ki so bila opravljena v enem mesecu, zmanjša za tri odstotke minimalne plače. Ta odbitek predstavlja lastno udeležbo zavarovanca pri kritju stroškov potovanja.
V praksi to pomeni, da je bolnik, ki je januarja obiskal zdravstveno ustanovo v Ljubljani in pot opravil s svojim avtomobilom, za 380 kilometrov dobil priznano kilometrino v višini dobrih 48 evrov. A kar znaša mesečni odbitek po novem 36 evrov, mu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) priznal nadomestilo v višini dobrih 12 evrov. Sam izpostavlja, da to zadostuje za štiri ure parkiranja v parkirni hiši pri UKC Ljubljana. To je po njegovem mnenju neenakost za tiste bolnike, ki ne morejo za prevoz koristiti nenujnega prevoza z reševalnim ali sanitetnim vozilom.