Zaradi izrednih razmer se je moralo tudi izobraževanje čez noč prilagoditi novim izzivom in se iz učilnic preseliti v domove ter vzpostaviti drugačno komunikacijo. Če je še kdo na začetku menil, da to verjetno ne bo trajalo dolgo, je zdaj manj upanja, da se bo pouk kmalu vrnil v učilnice, otroški živžav na šolske hodnike, telovadnice in igrišča. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport celo pravijo, da se učenci morda v tem šolskem letu ne bodo več vrnili v šolske klopi, po bolj optimističnih napovedih pa bi se lahko pouk po običajnem urniku nadaljeval ali po prvomajskih praznikih ali s 1. junijem. Na ministrstvu ocenjujejo, da po začetnih krčih šolanje na daljavo dobro poteka, predvsem pa so se šole, učitelji, učenci, dijaki in starši vključili v šolsko delo. Vseeno se odpira vrsta vprašanj, kako in kdaj se bo končalo tekoče šolsko leto.
Zagotovili so, da šolskega leta ne bo treba podaljševati, ker je klasično poučevanje v učilnicah zamenjalo izobraževanje na daljavo. Kljub temu da se kažejo razlike v poučevanju med šolami ter učitelji in v njihovih pristopih, po mnenju pristojnih večjih razlik v znanju med učenci in dijaki ne bi smelo biti. Izobraževanje na daljavo sledi potrjenim učnim načrtom, torej je vsebina znana, trdijo na šolskem ministrstvu. Zavedajo pa se, da bo treba preverjanje znanja, obseg in oblike preverjanja prilagoditi, več o tem naj bi bilo znano v tem tednu. S tem se ukvarjajo strokovnjaki ministrstva, Zavoda RS za šolstvo in predstavniki ravnateljev, javnost pa bodo obvestili o končni odločitvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
Da bi bilo izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah čim bolj tekoče, je Zavod RS za šolstvo dal strokovna navodila ravnateljicam in ravnateljem. Med drugim strokovnjaki za pedagoško psihologijo opozarjajo, da je treba pri šolanju na daljavo še posebno pri osnovnošolcih paziti na razlike med učenci, pa naj bo v njihovih zmožnostih, motivaciji za samostojno učenje, predznanju ali psihičnem počutju, prav tako pa tudi na razlike v domačem okolju, dostopu do spleta in računalnika, pomoči staršev, ki so v službi ali delajo od doma, in v tem, da nekateri lahko pomagajo, drugi pa ne morejo.
Šolanje na daljavo ni enako šolanju na domu
Svetujejo še, naj po šolah opustijo razmišljanje, da je izobraževanje na daljavo prenos dejavnosti, ki so na urniku, saj da gre za drugačne oblike izvedbe pouka. Tu ne gre za koncept šolanja na domu, ampak za šolanje na daljavo. Strokovnjaki poudarjajo, da pri izobraževanju na daljavo učenci, zlasti pri usvajanju novih vsebin, potrebujejo dva- do trikrat več časa kot v šoli ob strokovnem vodenju učitelja. Temu je treba prilagoditi obremenitev učencev, da ne bi prihajalo do preobremenjenosti učencev in tudi staršev.
Trenutne razmere so stresne tudi za učitelje, saj so morali svoj pouk in predavanje prilagoditi novim razmeram in danostim. Njihova delovna obveznost se ne kaže le v količini poslanega gradiva učencem, ampak tudi drugače, pravijo. Priprave za posamezno uro oziroma snov so morali spremeniti, poleg tega je nekatere snovi lažje predstaviti na daljavo kot druge, pri katerih so potrebni kakšni pripomočki. Svetujejo jim tudi, naj ohranjajo stike z učenci v smislu pozitivnih in spodbudnih sporočil.
Kaj pa vloga staršev
V času, ko v Sloveniji zaradi koronavirusa poteka izobraževanje na daljavo, v uradu varuha človekovih pravic opozarjajo, da vsi učenci še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje. »Na splošno opažamo, da lahko ukrepi, ki so predvideni za omejevanje širjenja koronavirusne bolezni, bolj prizadenejo prav socialno izključene ranljive skupine. Šole so zaprte, učenje na daljavo pa v veliki meri temelji na dostopu do informacijske tehnologije in predvideva aktivno udeležbo staršev.«
V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije so med starši opravili anketo o poteku pouka na daljavo, vključena so bila le gospodinjstva, ki so povezana s spletom, ne pa tudi tista, ki nimajo dostopa do interneta ali računalnika. Starši med drugim menijo, da je treba okrepiti komunikacijo med učitelji ter učenci. Naj šole in učitelji poenotijo načine pouka na daljavo, naj se spodbudijo tisti, ki so se odzvali premalo angažirano, ter se zagotovi, da pritisk šole na učence ne bo prevelik. Starši si želijo tudi jasnih in kratkih navodil. Uravnati je treba tudi količino snovi, ki naj jo učenci usvojijo pri pouku na daljavo. Mnogi starši tudi pravijo, da se pozablja, da zdaj poleg svojih službenih obveznosti delajo z otroki za šolo, in to ne le pri več predmetih, ampak tudi pri več otrocih.