Prašičereja: Z vstopom v shemo Izbrana kakovost pričakujejo višje odkupne cene

Sektor prašičereje je potreboval največ časa za dogovor o vstopu v shemo Izbrana kakovost. Rejci so v začetku pogajanj popuščali predelovalcem in so privolili v prehodno obdobje štirih let, v katerem bi bilo možno v shemi Izbrana kakovost tržiti zgolj rejene in zaklane prašiče v Sloveniji. Ta pogoj so sprejemali zaradi sanacije panoge, ki je v globoki krizi.

Ko je postalo jasno, da se »igra« s prehodnim obdobjem ne bo izšla in je v skladu z evropsko direktivo možno dobiti certifikat Izbrana kakovost Slovenije le za v Sloveniji skotene, rejene in zaklane prašiče, so predstavniki Gospodarskega interesnega združenja meso (GIZ meso) to možnost zavrnili in se umaknili iz pogajanj.

Kaj bo prinesel dogovor o vstopu v shemo največjim akterjem v predelovalni industriji, se bo hitro videlo. Verjetno se bo začel konkurenčni boj znotraj industrije. Da v tej igri ni milosti, se je pokazalo že ob aferi s poljsko govedino.

Toda ministrstvo se ni uklonilo in je vztrajalo, da je z znakom Izbrana kakovost možno certificirati le doma skoteno, rejeno in zaklano žival. Poleg tega so prašičerejci s statističnimi podatki uspeli dokazati, da imajo prav. Pri tem so se opirali na podatke o zaklanih prašičih v slovenskih klavnicah. Lansko leto so te zaklale 261 tisoč prašičev, od tega je bilo 186 tisoč prašičev domačih rejcev (doma skotenih in rejenih), 75 tisoč prašičev pa je bilo le rejenih v Sloveniji (pujski so bili uvoženi), del pa zajema uvoz klavnih živali.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka

Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.

Delež teh je minimalen, saj mesna industrija uvaža svinjske polovice. Za zadostitev slovenskih potreb po svinjskem mesu morajo mesarji in trgovci še vedno uvoziti 600 tisoč svinjskih polovic (300 tisoč prašičev). V torek je bilo zadnje usklajevanje okrog vstopa prašičerejcev v shemo. Po dolgotrajnih pogajanjih, ko so predstavniki GIZ meso uvideli, da preigravanja z Izbrano kakovostjo Slovenije niso možna, so privolili in vstopili v shemo. S sklenjenim dogovorom je bil izpolnjen pogoj za pripravo strategije in načrta finančne pomoči za povečanje samooskrbe, ki ga bo pripravilo ministrstvo.

Alojz Varga, predsednik Zveze prašičerejcev, je prepričan, da so dosegli pomemben cilj. Z vstopom v shemo Izbrana kakovost Slovenije prašičerejci pričakujejo vsaj za pet centov višje cene od povprečnih odkupnih cen. Po njegovi oceni ne gre za nenormalno zahtevo, saj se v Evropi vse bolj uveljavlja praksa, ki so jo začeli trgovci, da rejcem priznavajo dodatne stroške za dobrobit živali. Tudi za rejce veljajo ostre zahteve, tako npr. več ne bo mogoče mešetariti s sojo. Vsak rejec bo moral dokazati, da ne krmi s sojo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme.
Kaj bo prinesel dogovor o vstopu v shemo največjim akterjem v predelovalni industriji, se bo hitro videlo. Verjetno se bo začel konkurenčni boj znotraj industrije. Da v tej igri ni milosti, se je pokazalo že ob aferi s poljsko govedino.