vestnik

Dnevno aktiviranih 300 ljudi, pravočasen odziv preprečil najhujše

Andrej Bedek, 17. 5. 2020
Nataša Juhnov
Predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev so poveljniku štaba civilne zaščite za Pomurje Martinu Smodišu 20. aprila na hodoškem mejnem prehodu podarili 2000 pralnih zaščitnih mask. Foto Nataša Juhnov
Aktualno

V Pomurju na terenu do maja skoraj 14 tisoč pripadnikov sil zaščite in reševanja – V regiji razdeljenih 1,5 milijona kosov zaščitne opreme

Martin Smodiš, vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik štaba civilne zaščite (CZ) za Pomurje, je z doslej opravljenim delom pomurskih sil zaščite in reševanja v obdobju epidemije zadovoljen. »Ocenjujem, da se je slovenski in tudi pomurski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot celota ter z vsemi subjekti, ki se vključujejo v naloge zaščite, reševanja in pomoči ter izvajanja ukrepov ob epidemiji covida-19 na vseh ravneh od lokalnih skupnosti, regije in države, pravočasno odzval na epidemijo. Vse zadane naloge in ukrepe, ki izhajajo iz državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, ter druge naloge, ki so nam bile zadane od vlade, smo izvedli pravočasno, koordinirano, strokovno in učinkovito. Ravno pravočasen in dobro koordiniran odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – seveda skupaj s pravočasnim odzivom pomurskih občin in Pomurcev – ob upoštevanju sprejetih ukrepov in navodil za preprečevanje širjenja epidemije je bil zagotovilo, da so se naloge ter ukrepi izvajali na visoki ravni in s tem preprečil najhujši možni scenarij,« je povedal vodja tukajšnje izpostave za zaščito in reševanje.

Dnevno aktiviranih 300 ljudi

V Pomurju je bilo po podatkih štaba CZ za Pomurje za potrebe izvajanja ukrepov in aktivnosti za obvladovanje epidemije od 13. marca do 30. aprila vključenih 13.681 pripadnikov sil sistema zaščite in reševanja. Od tega je bilo aktiviranih 2588 pripadnikov civilne zaščite, 2551 pripadnikov občinskih služb, 2248 pripadnikov Rdečega križa in 1426 gasilcev. Na terenu so bili še prostovoljci EHO Podpornice (720 ljudi), Karitas (600) in drugi. V najbolj kritičnih dneh je bilo v različne aktivnosti vključenih tudi do 500 pripadnikov sil zaščite in reševanja, povprečno pa od 280 do 290 na dan. Po Smodiševih besedah podatki kažejo, da so pomurski reševalci vedno bili in so pripravljeni med prvimi priskočiti na pomoč ljudem v stiski, ki jih je prizadela naravna ali druga nesreča, ne glede to, ali gre za pomoč ljudem v domači ali sosednji regiji, sosednji državi ali širše.

Murskosoboška izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje in štab CZ za Pomurje sta do začetka maja Splošni bolnišnici Murska Sobota, zdravstvenim domovom, domovom za starejše, izvajalcem socialnovarstvenih programov, pogrebnim zavodom in občinam razdelila 1,5 milijona kosov zaščitne opreme. Med drugim 395.250 zaščitnih kirurških mask in 649.910 zaščitnih rokavic. 

Nič nas ne sme presenetiti

Pripadniki pomurskega sistema zaščite in reševanja so se v zadnjih sedmih letih srečali z nekaj velikimi dogodki, kot so žled, 100-letne visoke vode, migracije in zdaj koronavirus. Pomurski sistem deluje po načelu NNNP – nič nas ne sme presenetiti. Poveljnik Smodiš je temu pritrdil. »Tako kot se v zadnjem času vse pogosteje in z vse večjo intenziteto pojavljajo neurja s točo, poplave in orkanski vetrovi, bo najverjetneje podobno tudi na področju epidemij. Pred pojavom covida-19 smo se aktivno pripravljali na naloge in ukrepe ob morebitnem izbruhu afriške prašičje kuge v Pomurju. Prav tako smo se ukvarjali z nalogami in ukrepi ob pojavu ptičje gripe in še bi lahko naštevali. Slovenski in pomurski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se prilagaja vsem nastalim spremembam. Drugače povedano, na tem področju ni stalnic. V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so spremembe edina stalnica oziroma neprestana prilagajanja trenutnim razmeram, tako na področju naravnih nesreč kot tudi na področju drugih nesreč, med katere prav tako spadajo epidemije in pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh in živalih. Ravno kadrovska pestrost vseh subjektov, vključenih v organe, enote in službe civilne zaščite ter druge operativne reševalne sestave društev in drugih nevladnih organizacij, policije in Slovenske vojske omogoča fleksibilnost in prilagodljivost sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enega izmed treh podsistemov nacionalne varnosti države,« je še pristavil sogovornik.

Čim prej se moramo prilagoditi
Novi koronavirus bo od slehernega posameznika terjal izjemno prilagajanje hipnemu položaju, je prepričan Martin Smodiš. »Epidemija covida-19 bo poleg vseh sprememb na področjih gospodarstva, šolstva, zdravstva, javne uprave spremenila predvsem dosedanjo vsakdanjo prakso v našem življenju in zahtevala prilagajanje nastalim situacijam. Če se bodo ljudje začeli tega čim prej zavedati, to sprejemati kot dejstvo in se temu ustrezno prilagajati, toliko prej in bolje bodo s temi spremembami lahko normalno živeli naprej.«