Ni želel biti le statist
Bogdan Šajnovič, starosta pomurskega in tudi slovenskega sistema zaščite in reševanja, je bil med migrantsko krizo namestnik vodje nastanitvenega centra v Gornji Radgoni. V čevlje reševalca življenj in premoženja je stopil pred petdesetimi leti, jeseni 2015 in spomladi 2016 je v migrantskem valu koordiniral delo v nastanitvenem centru v mestu ob reki Muri. Razočaran je nad potezo predsednika države Boruta Pahorja, da je med podelitvijo nagrad obšel Pomurje. »Septembra 2015 smo sicer začeli praktično čez noč, vendar kmalu postavili organiziran center. Upam si trditi, da je bil center vzorčen primer, čeprav je naša država, vsaj v prvem valu, veliko improvizirala. Naloge so bile vedno natančno razdeljene in veliko je bilo komunikacije med nami in Avstrijci.« Šajnoviča je zmotilo še, da je Pomurje, kot pravi, spet reševalo državo, ko je skozi pokrajino šlo več kot deset odstotkov migrantov, čeprav Pomurja sploh ni bilo na njihovem zemljevidu. »Dobil sem vabilo za proslavo ob podelitvi priznanj, vendar nisem šel v Ljubljano k predsedniku, ker nisem želel biti le statist. Gornjeradgončani in drugi Pomurci smo napeli vse sile, da smo pomagali državi, zdaj pa so nas preprosto spregledali. A naj ne skrbijo, danes bi se kljub temu enako odzvali in spet priskočili na pomoč.«
A med nagrajenci ni bilo Policijske uprave Murska Sobota in štaba civilne zaščite za Pomurje, čeprav je tudi regijo ob Muri med migrantsko krizo prečkalo na tisoče tujcev. Prvi migranti so prišli v Pomurje v noči na 19. september 2015, 198 so jih takrat nastanili v hali radgonskega sejmišča, kjer je bil vse do srede januarja 2016 nastanitveni center za migrante. Mejno črto je v Gornji Radgoni v migrantskem valu prečkalo 50 tisoč tujcev, državo Slovenija pa pol milijona.
V Gornji Radgoni vse teklo brezhibno
Dvakrat dnevno, ob deveti in trinajsti uri, so v skupinah po 500 ljudi zapuščali nastanitveni center v Gornji Radgoni, kamor so jih že evidentirane vozili z južne meje. Takrat je promet po mostu potekal izmenično. Da bi razbremenili vstopne točke, je popis prebežnikov potekal tudi v Petišovcih in Dolgi vasi. Ko so bile zmogljivosti na sejmišču zasedene, so migrante nastanili v šotorišču na parkirišču nekdanjega Integrala v Lendavi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lendava bo bogatejša za 76 stanovanj
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je uspešno pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov v Stanovanjski soseski Kobiljski potok Lendava.
Tisoči so takrat šli iskat lepšo prihodnost na zahod in sever stare celine, za njimi pa so ostale tudi neprespane noči prostovoljcev. Humanost se je takrat kazala v njihovih dejanjih in na obrazih. Mnogi so bili prekriti s policijskimi in vojaškimi obraznimi maskami, njihov pogled je bil umaknjen. A so tudi mnogi, ki so s svojim širokim srcem, neuklonljivo voljo in vero v človeško dostojanstvo, čeprav v ozadju, pomagali, ker jim ni bilo vseeno. Med prejemniki predsednikovih odlikovanj pa ni bilo reševalcev in zdravnikov, gasilcev ter številnih prostovoljcev nevladnih in humanitarnih organizacij, ki so jeseni 2015 in pozimi 2016 pomagali ob prihodu beguncev in migrantov.
Vmes se je v Pomurju zgodilo še Razkrižje. 19. oktobra 2015 ponoči je na Razkrižje nelegalno prišlo 400 migrantov. Država je nato 11. novembra 2015 postavila kilometer in pol dolgo rezalno žico kot tehnično oviro za preprečitev migrantskega vala pri mejnem prehodu Gibina. Ograja še danes stoji, nelegalnih prehodov pa pravzaprav ni.
Bodo zdaj Pomurci res odlikovani?
Ko smo uradu predsednika države Boruta Pahorja poslali vprašanje, zakaj med odlikovanimi ni Pomurcev, smo dobili naslednji odgovor: »Pobuda za podelitev priznanj se je oblikovala v uradu predsednika, pri nadaljnjem oblikovanju predloga pa so sodelovali ključni akterji iz časa migrantske krize, torej z ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za obrambo, policije, ministrstva za zunanje zadeve ter nekatera slovenska veleposlaništva v tujini kot tudi nekatera tuja veleposlaništva v Sloveniji. Ključno je bilo sodelovanje pri izvajanju ključnih vodilnih nalog, delovanje na najbolj obremenjenih območjih oziroma, ko gre za tujce, aktivno prispevanje s policijskimi ali vojaškimi enotami. Zavedamo se, da so tako Policijska uprava Murska Sobota in Regijski štab Civilne zaščite za Pomurje kot tudi številne organizacije in posamezniki v Pomurju in tudi še nekaterih drugih območjih Slovenije, ki so bili podobno obremenjeni, opravili veliko delo, tako s humanitarnega kot tudi varnostnega vidika. Že v utemeljitvi odlikovanja je izrecno rečeno, da bo predsednik republike v prihodnje izrazil priznanje tistim, ki tega niso bili deležni na nedavni podelitvi, si pa zaradi svojega prispevka to zaslužijo.«
Pomurje bi si nedvomno zaslužilo pohvalo. Ne nazadnje so bili policisti Policijske uprave Murska Sobota, še posebej posebna enota policijske uprave, jeseni 2015 vsaj 20-krat poslani v Šentilj in Dobovo. In ta enota je bila celo prva, ki je bila ob prihodu migrantov v Slovenijo poslana na mejni prehod Dobova, tam pa na položajih brez počitka nepretrgoma ostala kar 28 ur. V naslednjih sedmih dneh septembra 2015 so bili pripadniki enote vpoklicani še petkrat. Očitno tudi to ni bilo dovolj za odlikovanje.
