Lani je moral oditi minister Dejan Prešiček, letos je odstopil predsednik vlade in ministri opravljajo le še tekoče posle. Zoran Poznič je bil minister skoraj leto dni, v tem času ni naredil kakšne očitnejše napake ali poteze, ki bi ga odnesla. Bil pa je prekratek čas, da bi kulturno ministrstvo sprejelo nekatere bistvene dokumente, zakone ali programe, ki jih v kulturi nestrpno čakajo že leta, pa tudi v Pomurje mu ni uspelo priti, da bi se seznanil, kako diha kultura na obrobju države.
Ali jih na kulturnem ministrstvu zanima, s čim vse se pri nas spoprijemajo javni kulturni zavodi in ustanove, zakaj v regiji še vedno nimamo obljubljenega arhiva, v kakšnem stanju je nepremična kulturna dediščina, kako živijo gradovi, kako se ohranja ali izginja snovna dediščina, koliko strokovnjakov za različna področja sploh deluje v regiji? Se kdaj vprašajo, s čim vse se spoprijemajo organizatorji prireditev, ki želijo tudi v manjše kraje pripeljati kakovostne in vrhunske dogodke?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Jih zanima, kako živi kultura v tistih občinah, ki so po razvojnih kazalnikih na dnu, in koliko zmorejo prispevati za delo in prizadevanja svojih kulturnikov, ko še za preživetje nimajo? Jih zanima, od kod jemljejo moč ustvarjalci, ki delajo iz čiste ljubezni in za svojo dušo in o katerih pišejo kvečjemu lokalne kronike in regijski časopisi? Jih zanima, kako izjemno veliko prispevajo vsi ti kulturniki k dobrobiti in lepšemu življenju ljudi na obrobju?
Ob slovesnostih in v govorih se vedno v zanosu govori o tem, da se v Sloveniji več kot sto tisoč ljudi posveča ljubiteljski kulturi. Tudi v Pomurju so po mnogih krajih zelo aktivni na različnih področjih, od gledališča, folklore, glasbe do literarnega in likovnega ustvarjanja, poleg tega mnogi po svojih najboljših močeh ohranjajo in skrbijo za dediščino svojih prednikov.
Toda kultura ni samo za to, da ohranja duha preteklosti ter zabava ljudi, umetnost in kultura, ki sta Slovence konstituirali kot narod, sta še vedno, sploh pa danes potrebni, da družbi, naj bo na odru, s knjigo ali glasbo, postavljata ogledalo, odpirata relevantna in aktualna vprašanja.
Dejstvo je, da bo kultura šla naprej in svojo pot, pa naj bo z zakoni, programi in donacijami ali brez njih, saj se vedno najde dovolj entuziastov, ki delajo in ustvarjajo za dušo in iz ljubezni. Žal pa se na to zanaša tudi oblast, ki tudi pri kulturi in umetnosti ne vidi dlje od prestolnice.