Melita Bačič iz Sotine, ki se je že v osnovnošolskih letih pri rokodelskem krožku priučila kvačkanja, se je na prigovarjanje prijateljic odločila, da bo začela izdelovati majhne kose nakita iz bombažnih vrvic. Sprva je v kvačkane mrežice odela stiroporne kroglice, nato pa dala prednost lesu, ki je bolj kakovosten in trpežen. »Najprej sem izdelovala uhane zase, za hčerko in prijateljice, potem pa so se škatle polnile in sem začela hoditi po sejmih, čez čas sem se odločila za osebno dopolnilno delo,« nam pove in doda, da je to njen hobi in dejavnost, ob kateri se sprošča. Kasneje so se uhanom pridružili še prstani, ogrlice, obeski in zapestnice, pa tudi tehnike ustvarjanja so se dopolnile. Tako na les, pretežno bukov, sedaj slika z akrilnimi barvami, uporablja tudi servietno tehniko in graviranje v les.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Njen zaščitni znak kljub vsem dopolnitvam ponudbe ostajajo kvačkane perlice, ob njih pa je posebnost njenih unikatnih izdelkov tudi kombinacija barv. Ne boji se namreč drznih izbir. »Stranke dostikrat povprašajo za nasvet in prinesejo zraven kakšen kos oblačila, saj je tako lažje določiti barvo, ki se bo ujemala. Jaz vedno povem svoje mnenje, odločitev pa je njihova. A po navadi se strinjajo z mano.« Vsi izdelki nastajajo v njeni delavnici v zavetju doma, kjer vlada nekakšen kreativni nered in kjer nastane tudi precej novih vzorcev in idej. Oblike izdelkov so različne, ima pa sogovornica rada asimetrijo. Navdih za barvne kombinacije pogosto najde na trgovskih policah in v naravi. Verjetno ima zaradi tega tudi najraje zeleno in rožnato barvo. Trudi se, da so njeni izdelki iz čim bolj lokalnih materialov, zato les nabavlja pri nekaterih bližnjih ponudnikih. Vsaki stranki tudi položi na srce, da gre za modni nakit in da je treba tako z njim tudi ravnati. »Podobno kot moraš leseno ograjo zaščititi z lakom, je treba tudi izdelke čuvati pred vodo, saj bodo tako ostali lepši dalj časa.«
Nakit za darilo
Za prodajo uporablja predvsem družbena omrežja podobno kot drugi ustvarjalci ročnih izdelkov, sodeluje pa tudi na sejmih doma in v tujini ter v nekaj trgovinicah. Predvsem v tistih, kjer izdelki niso samo predmet na polici, ampak se trgovci za izdelek tudi zavzamejo in o njem vedo kupcem kaj povedati. »Velja poudariti, da se tovrstni izdelki vedno bolj cenijo, tudi v Avstriji, kjer sem bila pogosto, je tako, ker tam ni toliko teh ustvarjalcev. Prej so se bolj prodajali darilni boni, zdaj pa stranke za darila pogosteje izberejo kos nakita. Navsezadnje gre za neki spomin in unikat, ki ti ostane,« še pove. Prodaja precej poskoči v decembru, v času praznikov, in kot doda Melita Bačič, se na zadnji mesec v letu začne pripravljati že avgusta. »Je pa to nekoliko težko zaradi barv. Ko je zunaj vročina, težje uporabljam črno in temne barve, pozimi pa težje izdelujem rožice in izdelke živih barv. Ampak sedaj sem se že navadila in treba je začeti prej, ker sicer ne moreš vsega naenkrat.« V letih ustvarjanja je dobila tudi dragocene izkušnje in tako je spoznala, da če njej neka barvna kombinacija ni všeč, tudi drugim ne bo. »Na začetku sem bila bolj zadržana pri tem, kaj sem razstavila na stojnici, pa sta me hčerka in nečakinja prepričali, da to ni v redu. Potem pa je bilo tako, da je tistega, kar meni ni bilo všeč, na stojnicah najprej zmanjkalo. Okusi so zelo različni«.
Bila je samouk
Tako kot pri ustvarjanju in dopolnjevanju ponudbe je bila samouk tudi pri fotografiranju izdelkov, za kar pravi, da ni preprosto, treba je namreč ujeti pravo svetlobo in na primeren način izpostaviti izdelek. »Rada fotografiram v naravi, hčerko pa sem prepričala, da je včasih moj model.« Sogovornica meni še, da mora vsak ustvarjalec slediti svojemu navdihu in to početi iz veselja in zadovoljstva. »Ko vidiš, da nekdo ceni tvoje delo, da mu izdelek lepo pristaja in se v njem dobro počuti, je zadovoljstvo pravo.« Bačičeva vsakemu izdelku posveti dušo, ne glede na to, za koga in za kakšno priložnost bo namenjen, posebna čast pa ji je ustvariti nakit za poroke. »To je enkrat v življenju, in če se nekdo odloči za moj izdelek, to ni kar tako in je neko posebno doživetje za vse vključene,« pravi. Pove nam še, da ima doma shranjenih od pet do deset tisoč prtičkov, pa velike zaloge kvačk in prejic. Prej je rada kupovala uhane, zdaj pa smeje pristavi, da je neke vrste obsedenost postalo iskanje materialov za izdelke.