Kompleks želijo narediti še bolj zanimiv za turiste, zato so kupolo iz polikarbonata oblikovali kot kapljico. »Akvaponika je neke vrste mikro rešitev za dobrobit človeštva. Vemo, da to ne bo rešilo sveta, so pa to sistemi, ki nimajo negativnih vplivov na okolje in kakovost življenja, kot ga ima klasično, intenzivno kmetijstvo,« je povedala Nataša Gerič Pal, direktorica podjetja Evitel, ki je postavilo turistično naselje Goričke iže.
Izločki rib hrana za rastline
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
Sistem akvaponike združuje pridelovanje zelenjave in gojenje rib. Ribe, ki jih gojijo v akvarijih, v vodo izločajo blato, bogato s hranilnimi snovmi. Koristne bakterije, ki razgrajujejo odpadne snovi iz izločkov rib, proizvajajo hranilne snovi, ki so nujne za rast rastlin. »Voda iz bazenov teče skozi mehanski in biološki filter. Črpalka črpa to filtrirano vodo nazaj v cevni sistem, kjer nato kaplja v posodice, v katerih rastejo rastline s povsem belimi, zdravimi in močnimi koreninami,« je pojasnil Jože Meh, ki je objekt oblikoval in postavil. V akvaponičnem vrtu uporabljajo tudi ovčjo volno, ki jo ovijejo okrog korenin rastline, da uravnava vlažnost in daje oporo rastlinam, hkrati pa je bogata z dušikom, ki je odličen za hitrejšo rast rastlin.
Akvaponični sistem v resortu Goričke iže, ki je velik osemdeset kvadratnih metrov, je neke vrste razstavni prostor, kjer si lahko obiskovalci ogledajo postopek pridelave hrane ter spoznajo delovanje akvaponike. Kmalu bodo vzpostavili še sistem za pridelavo zelenjave z umetno svetlobo. »Prvi sistemi so komercialno daleč najboljši. V zabojih, v katerih so tako imenovani kanali oziroma cevni sistemi vertikalnega akvaponičnega sistema, je organski pesek. V ta pesek lahko posadimo manjše grmovnice ali drevesa, torej vse, kar potrebuje oporo za korenine, prav tako lahko v ta pesek posejemo semena za nadaljnjo pridelavo zelenjave. V vertikalnem sistemu, katerega površina je zgolj pol kvadratnega metra, lahko naenkrat pridelamo tudi do 132 sadik zelenjave,« je razložil Meh.
Za akvaponiko so primerne sladkovodne ribe
Pridelava hrane s pomočjo akvaponike ne potrebuje zemlje, gnojil, pesticidov ali kemikalij, zato je najbolj ekološka, hrana pa bolj kakovostna in bogata s hranili, zatrjujejo v Križevcih. Prav tako ne zahteva veliko dela, saj je treba le nahraniti ribe in preveriti, ali vse deluje pravilno. Ni okopavanja, gnojenja, zalivanja ali pletja gredic. »Uporabimo tudi do devetdeset odstotkov manj vode kot pri klasični pridelavi zelenjave v zemlji, saj voda ves čas kroži. Zaradi izhlapevanja je izgubimo približno deset odstotkov. V mnogih državah je voda dragocena kot zlato, pri nas pa se tega žal še ne zavedamo,« poudarja Meh. Vodo iz bazenov, v katerih gojijo ribe, ponovno uporabijo za napajanje sadik v različnih akvaponičnih sistemih.
V akvaponičnem sistemu v Križevcih imajo trenutno v okroglem bazenu z dvema kubičnima metroma vode deset donavskih jesetrov, prav tako imajo bazen, napolnjen z ribami tilapijami. »Za akvaponiko je ta riba najboljša, saj potrebuje malo vode, ima tudi kratek prebavni trakt, kar pomeni, da hitro iztreblja in proizvaja amonijak. Vsekakor je treba kombinirati vrsto ribe z zelenjavo, ki jo želimo pridelati,« je razložil Meh. Dodal je, da morajo biti ribe sladkovodne, ključno pa je, da se ustvarijo ustrezne razmere za gojenje rib.
"Za akvaponiko je ta riba najboljša, saj potrebuje malo vode, ima tudi kratek prebavni trakt, kar pomeni, da hitro iztreblja in proizvaja amonijak."
V Križevcih želijo v prihodnje organizirati informativne oglede, delavnice in konference za različne skupine. »Pritegniti želimo tudi poznavalce sistemov akvaponike iz Slovenije in tujine. Na ta način bi se tu lahko izmenjevale izkušnje in dobre prakse. Predvsem pa je naš cilj pridobiti kupce naših izdelkov, saj bomo mesečno tu pridelali od tri tisoč do tri tisoč petsto glav solate, ki jo bomo prodajali gostincem in končnim uporabnikom, namenjena pa bo tudi gostom našega resorta,« sta povedala sogovornika. Akvaponični sistemi so lahko idealna rešitev za pridelavo hrane tudi v domovih za starejše, kjer so ljudje še aktivni in si lahko sami pridelajo del hrane, pa tudi za vzgojno-izobraževalne zavode, kjer se otroci naučijo, da je kakovostno pridelana hrana pomembna za zdrav način življenja.