vestnik

Prilastili so si beltinsko gospostvo, čeprav nikoli ni bilo njihovo

Janko Votek, 16. 5. 2018
Nataša Juhnov
Bo občina morala vrniti beltinski grad Zichyjem, čeprav dejansko nikoli niso bili njegovi lastniki? 
Aktualno

Zichyji zlorabili priključitev Prekmurja?

Ustavno sodišče je razveljavilo vse zavrnilne denacionalizacijske sodbe upravnega sodišča, ki so temeljile na avstrijsko-nemški finančni izravnalni pogodbi. Podobno je ravnalo upravno sodišče, saj je razveljavilo prvostopenjske odločbe upravnih enot in jim naložilo ponovno obravnavo.
Upokojeni odvetnik Oskar Norčič pravi, da ga odločitev preseneča, po drugi strani pa je razumljiva. Kot je znano, so upravne enote nekaterim velikim denacionalizacijskim upravičencem vrnile del premoženja. Po odkritju avstrijsko-nemške finančne izravnalne pogodbe so imeli denacionalizacijski upravičenci, ki so bili nemški oziroma avstrijski državljani, možnost dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v Jugoslaviji. Po tem odkritju so upravni organi začeli zavračati denacionalizacijske zahtevke z obrazložitvijo, da so imeli možnost izplačila odškodnine v Avstriji. V svoji odločitvi je ustavno sodišče poudarilo, da bi moral upravni organ preveriti, ali je denacionalizacijski upravičenec odškodnino tudi dejansko dobil.

72f502f3d5c2524ddf1affac44cac11f
Joze Zerdin
Bo občina morala vrniti beltinski grad Zichyjem, čeprav dejansko nikoli niso bili njegovi lastniki?

V Pomurju se tako vračata na začetek denacionalizacijski zahtevek za premoženje grofice Zichy in naslednikov predvojnih lastnikov Radenske Šaričevih. V primeru vračanja premoženja grofice Zichy bo treba vrniti nekaj več kot 600 hektarjev gozdov in polj in tudi beltinski grad.
Norčič že nekaj časa trdi, da za vračanje premoženja naslednikom grofice Zichy ni pravnega temelja, in to dokazuje z zgodovinskimi dejstvi, ki jih je predstavil tudi beltinskemu županu Milanu Kermanu. Pri svojih argumentih se naslanja na doktorsko disertacijo prekmurskega zgodovinarja Ivana Zelka z naslovom Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Beltinski župan Kerman pravi, da je vsako novo dejstvo za občino dobrodošlo. Očitno namreč je, da se bodo za grad morali »boriti« sami. Je pa res, da imajo kot stranski udeleženci v postopku vse možnosti za zaščito svojih interesov. Posredno Zelko dokazuje, da bi moralo s priključitvijo Prekmurja Kraljevini SHS beltinsko gospostvo preiti v jugoslovansko kronsko last.
Celotno zgodbo si lahko preberete v tiskani izdaji Vestnika.
4e740e611fd5e797ef2793a69dfd9462
Nataša Juhnov
Zichyji zlorabili priključitev Prekmurja?