Rodila se je leta 1951 kot Olga Novak v šiviljski družini, njena mama je bila namreč šivilja, oče pa krojač, ki je šival za ženske. Starša sta imela doma nekaj časa obrt – Olgina rojstna hiša je nedaleč od stavbe Osnovne šole II v Murski Soboti –, nato sta šivala v tovarni Mura.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti zaprt prehitevalni pas, predvidena tudi popolna zapora
Zgodila se je prometna nesreča.
Olga, ki je bila edinka, je pri svojih osmih letih izgubila očeta, kar je bil, pravi, šok zanjo in za mamo. Obiskovala je drugo osnovno šolo v Murski Soboti, nato, pravi, je želela postati učiteljica. »Zato sem šla na pedagoško gimnazijo in naredila dva letnika, potem pa nisem želela nadaljevati v tej smeri, zato sem se prepisala na administrativno šolo na Ptuju.«
Tako je Olga dobila službo v administraciji policije in v policiji ostala vse do upokojitve, čeprav v popolnoma drugih funkcijah. »Leta 1970 sem dobila službo kot administratorka na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, a so v Murski Soboti potrebovali teleprinterista, zato sem prišla sem. Nato sem leta 1974 začela v Mariboru izredno študirati pravo na višji pravni šoli in leta 1979 začela delati v kriminalistični službi.« Po kriminalističnem tečaju, ki ga je opravila v Ljubljani, je postala prva pomurska kriminalistka v skupini za klasično kriminaliteto. »Nekaj let sem delala vse, kar delajo kriminalisti, torej dežurala ponoči, hodila na oglede … Nato pa sem začela delati v skupini za mladinsko in družinsko kriminaliteto.« Leta 1994 je postala vodja te skupine, v njej so delali trije kriminalisti.
Tako kot vseh 30 let dela v policiji, doda, čeprav, pravi, je bilo njeno delo zelo naporno in stresno. »To področje dela je sploh zelo občutljivo, a me je delo izjemno veselilo. Tega, kar si doživel v službi, ni bilo enostavno predelati, sploh, ko je šlo za nasilje doma ali spolne zlorabe. Moje zadoščenje pa je bilo, da sem lahko pomagala otrokom. Vsaj tako, da sem jim pomagala prekiniti tok nasilja nad njimi in zlorab.«
V službi je Olga srečala tudi bodočega moža Borisa Germadnika. »Družina mojega moža – njegovi starši so bili prav tako v policiji – izvira iz Ljutomera. Je pa Boris obiskoval vojaško šolo v Beogradu in se vse življenje ukvarjal z radiotelegrafijo. Še zdaj ima na najini počitniški hiši stolpe, to ga strašno veseli. V našo policijsko upravo je prišel kot inštruktor za zveze in pozneje delal v splošni kriminaliteti.« Olga in Boris, ki sta se poročila leta 1974 in leta 1980 dobila sina Mitjo, v Murski Soboti živita v stanovanju, na Goričkem pa imata počitniško hišo in v njej preživita več kot polovico leta. »Od aprila do novembra sva tam; čez cesto je gozd in grem po gobe … čudovito je tam.«
Več v novem Vestniku
