Prvi spominski kamni v Murski Soboti prihodnje leto  

Že enajsto leto zapored tudi v Sloveniji 27. januarja v okviru projekta ŠOA – spominjamo se obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Letos mineva 74 let, odkar so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz. V spomin na tragično usodo Judov je bilo v krajih po Prekmurju več prireditev, na katerih so se spomnili prekmurske judovske skupnosti.

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so pripravili predavanje Borisa Hajdinjaka, direktorja Centra judovske kulture Sinagoge Maribor, z naslovom Cigüt, Žilavci in Fartelji: reševanje prekmurskega Juda Mirka Hiršla 1944–1945. Gre za zgodbo o tem, kako so pomagali skriti Mirka Hiršla pred deportacijo v taborišče smrti. Za to dejanje, ko so kot Nejudje brez plačila pomagali Judom in s tem tvegali življenja svojih družin, je lani spominski center holokavsta Jad Vašem prvim petim Prekmurcem podelil naziv pravičniki med narodi.
Hajdinjak je predstavil tudi zapleten postopek, s katerim v Jad Vašemu, potem ko se vloži potrebna dokumentacija, odločajo o pravičnikih. Postopek, pravi, je podoben sodni obravnavi, kjer eni zagovarjajo dejanja posameznika, drugi pa v vse dvomijo, da bi prišli do spoznanja, ali si nekdo naziv zasluži. Da smo v Prekmurju dobili prve pravičnike, je med drugim pripomogla tudi Miriam Steiner - Aviezer, članica komisije Jad Vašema, ki živi v Izraelu, njeni predniki pa so pokopani na soboškem židovskem pokopališču.

Simbolična vrnitev v mesto

Med Mestno občino Murska Sobota, Sinagogo Maribor in umetnikom Gunterjem Demnigom potekajo dogovori, da bi tudi v Murski Soboti postavili spotikavce. S tem bi se vključili v vseevropski projekt Stolpersteine, pri katerem spominske kamne z imeni, ki jih po mestih, kjer so živeli Judje, vgradijo v pločnike. Prve tlakovce, ki bodo spominjali na meščane, ki se niso vrnili v svoje mesto, naj bi v Murski Soboti dobili prihodnje leto, istočasno jih nameravajo vgraditi še v Lendavi.

Prekmurskih Judov so se spomnili tudi v Ljubljani. V Judovskem kulturnem centru so odprli razstavo centra Jad Vašem z naslovom Auschwitz – kraj na zemlji: Auschwitz Album, dodali pa so še razstavo del Prekmurski Judje v Auschwitzu, ki ga je pripravila Sinagoga Maribor. Bojan Zadravec pa je predstavil dve knjigi, zbrane pesmi pesnika in advokata iz Murske Sobote Sándorja Vályia z naslovom Iz dežele daljne ter življenjsko pripoved sefardske Judinje Rahele Atijas Rotem in knjigo Moja zgodba, ki jo je Zadravec iz hebrejšine prevedel v angleščino. Rahela, rojena v Zagrebu, ki živi v Izraelu, tako Zadravec, se je tu družila z mnogimi Judi, ki so se tja preselili iz Prekmurja, in tako dobro pozna usodo prekmurskih Judov.

Pomemben dejavnik razvoja

V okviru projekta ŠOA so predstavniki občine Lendava in kulturnih institucij iz lendavske občine ter generalnega konzulata Madžarske v Lendavi na judovskem pokopališču v Dolgi vasi prižgali sveče. O lendavskih Judih in zločinih, ki so se zgodili, so ob tem govorili podžupan občine Lendava Mihael Kasaš, direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Danijela Hozjan. Spomnili so, da so bili Judje v Lendavi pomemben dejavnik razvoja gospodarstva in da so se v mesto preselili, ko je to postajalo vse bolj pomembno središče, skozi katero je tekla tudi železniška povezava med Budimpešto in Zagrebom. V spomin na judovsko skupnost je ostala sinagoga v starem mestnem središču ter judovsko pokopališče v Dolgi vasi.
V multikulturni skupnosti so v sožitju ob katoličanih živeli še Judje in evangeličani. Judje so se hitro vključili v lokalno skupnost in se preživljali kot trgovci, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, obrtniki in drugo. Med drugo svetovno vojno so jim najprej odvzeli pravice do opravljanja obrti in poklicev, vendar pa njihova življenja do prihoda fašistov na oblast na Madžarskem leta 1944 niso bila v nevarnosti.
V prostorih Zveze kulturnih društev Lendava pa so pripravili spominsko prireditev z odprtjem fotografske razstave in potopisnim predavanjem Tatjane Bogdan o izraelskem spominskem centru holokavsta Jad Vašem. V Slovenskem muzeju holokavsta – Sinagogi Lendava so izvedli lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Pupilla Lendava z naslovom Estera ali praznik usod, ki pripoveduje o lendavskih Judih. Poleg tega so v lendavski sinagogi pripravili še zgodovinsko uro za dijake Dvojezične srednje šole Lendava o holokavstu. V sinagogi so predstavili knjigo Jeruzalem ob Soči: Judovska skupnost na Goriškem od 1867 in odprli razstavo Judje na Goriškem.