vestnik

"Ujede so karizmatične živali" 

Ines Baler, 31. 3. 2018
Matej Vranič
Dragan Zemljič s kraguljem.
Aktualno

Z značilnim zakrivljenim kljunom, dolgimi in širokimi krili ter močnimi kremplji ujede pritegnejo zanimanje marsikoga. Bolj redki pa so tisti, ki jih te ptice navdušijo toliko, da se začnejo ukvarjati z njihovo vzrejo. Dragan Zemljič iz Ljutomera skrbi za samico in samca vrste navadni kragulj in je eden od treh Slovencev, ki se ukvarjajo z vzrejo kraguljev.

Dragan Zemljič ujede opisuje kot hitro učljive in karizmatične živali. Zanje si je treba vzeti čas in se z njimi ukvarjati, saj je po besedah sokolarja ptico treba vzrediti in vzgojiti. »Pri vzreji ptic v ujetništvu, temu pravimo in situ, poznamo dva osnovna principa. Pri prvem sta samec in samica skupaj ter vzrejata mladiče podobno kot v naravi, drugi princip pa je tak, da ptiča od mladega, že nekaj dni po tem, ko se izvali, vzreja sokolar. Tak ptič človeka jemlje za vrstnika in za partnerja, pozneje pa ga lahko tudi umetno oplodimo,« pojasni. Pri vzgoji ujed je najpomembneje, da se ptica dobro socializira in da spozna okolico ter zunanji svet. Le tako je pozneje ne bo strah ljudi, psov, avtomobilov in drugih dejavnikov, s katerimi se lahko sreča pri lovu.

Niso kot drugi hišni ljubljenčki

Ljutomerčan je do sedaj uspel vzrediti pet mladih kraguljev. Njegova samica šteje sedem, samec pa je letos v tretjem letu. »Pričakujem, da bo samec to leto prvič dal seme. Do sedaj sem se takrat, ko je bila samica godna za oploditev, vozil po seme h kolegu v Šentilj,« je dejal Zemljič. Ujede se ravno v tem obdobju pripravljajo na razmnoževanje. »V začetku spolnega cikla je samica kragulja zelo agresivna in se večkrat zgodi, da samca ubije. V naravi ji samec lahko pobegne, tu pa moramo mi poskrbeti, da sta vsak v svoji voljeri – prostoru za zadrževanje ptic ujed,« je opisal sokolar in ob tem poudaril, da to ne velja za sokole. Ti so namreč kot par dobro povezani in so večinoma skupaj vse življenje. Inkubacijska doba jajc pri pticah ujedah je povprečno 30 dni, živijo pa od 20 do 25 let. Zemljičev prejšnji kragulj bo letos dopolnil 15 let, domuje pa pri predsednici Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilmi Alini Šoba in je še vedno lovsko aktiven.
Zemljič svoje kragulje začne socializirati, ko so stari okrog enega tedna. Skrbi tako za hranjenje kot vzrejo. »Pri tej metodi moram biti previden, da me ujeda ne poveže s hrano, saj je pozneje lahko agresivna, ko želi to dobiti. Hrano ptica dobi na tleh ali na vabi, tako da ni neposredne povezave.« Sicer pa morajo biti sokolarji po sogovornikovih besedah neizmerno potrpežljivi in morajo vedeti, kaj si ptica želi. Pri tej dejavnosti namreč ne gre za enak odnos med človekom in živaljo kot recimo, če imamo doma mačko ali psa. Tam je posredi neka emocija, medtem ko med človekom in ujedo tega ni. Edina povezava, ki jo ptica sprejema, je hrana.

Ujede potrebujejo vaje

Ker dnevne obveznosti Zemljiču ne dopuščajo, da bi skrbel za večje število ptic, mladiče ponudi sokolarskim kolegom. Ujede namreč potrebujejo različne kondicijske treninge in treninge leta, saj so to ptice z lovskim nagonom. Jeseni se sokolar s kraguljema odpravi na lov približno trikrat tedensko. »Večkrat ptič lovi, bolj je to podobno njegovemu naravnemu načinu življenja. Z ujedami se sokolarji aktivno ukvarjamo jeseni in pozimi, spomladi pa začnejo ptice menjavati perje in so v fazi razmnoževanja. V tem obdobju jih zato ne izpuščamo.«
Katere ujede so v Sloveniji najpogostejše in kakšno vlogo imajo lovski psi, pa si preberite v prilogi tiskanega Vestnika - Penu.
Kaj zdaj berejo drugi