Ta velja le za kmečka gospodinjstva pri prodaji: svojih pridelkov končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnici…), če ta pridelava sodi med pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in je torej obdavčena pavšalno na podlagi katastrskega dohodka in če za to dejavnost ni identificirana za namene davka na dodano vrednost (DDV) (lahko pa je kmetija upravičena do pavšalnega nadomestila DDV). Drugim kupcem, ki niso končni potrošniki, morajo tudi zavezanci, ki so obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka, izdajati račune. Izdani računi v tem primeru ne vplivajo na davčno osnovo v okviru dohodnine in jih tudi v primeru gotovinskega poslovanja ni treba davčno potrjevati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
V vseh ostalih primerih so kmetje dolžni izdajati račune in jih v primeru gotovinskega poslovanja tudi davčno potrjevati. Izjema je le izdajanje računov za opravljanje t. i. malih obsegov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov zaradi evidentiranja prihodkov do 3.500 evrov letno. V tem primeru je račune potrebno izdajati, vendar jih tudi v primeru gotovinskega poslovanja ni potrebno davčno potrjevati. Izdani računi ne vplivajo na davčno osnovo, ta ostaja katastrski dohodek.
Posebne kulture, ki jih pridelovalci evidentirajo v okviru zbirnih subvencijskih vlog, so prav tako obravnavane kot osnovna kmetijska dejavnost. Katastrski dohodek se določi kot dodatni katastrski dohodek v višini 1,3-kratnika katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60. Posebne kulture so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, ter reja polžev na njivi. Kot intenzivna pridelava šteje pridelava ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, torej se kot intenzivna pridelava šteje tudi pridelava špargljev in drugih trajnih zelenjadnic. Ker so obravnavane kot osnovna kmetijska dejavnost, so izvzete iz obveznosti izdajanja računov, če sta izpolnjena tudi ostala dva pogoja: pridelke prodajajo končnim potrošnikom in niso identificirani za namene DDV.
