Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Razgledni stolp, ki je visok 53,5 metra, velja za najvišjega v Sloveniji, z razgledne ploščadi, do katere se povzpneš z dvigalom ali po 240 stopnicah, pa se razprostira pogled na Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Nedavno je praznoval 2. rojstni dan, ob postavitvi pa, tako Balažek, niti največji optimisti niso pričakovali, da bo pritegnil toliko obiskovalcev, in to ne samo iz Slovenije, ampak z vseh koncev sveta.
Pričakovali so letno okoli 30 do 40 tisoč obiskovalcev, stolp pa letno obišče okoli sto tisoč ljudi. Poleg tega se je število turističnih prenočitev že leto po odprtju stolpa leta 2015 povečalo za deset odstotkov, dnevnih turistov je za tretjino več, več obiska pa zaznavajo tudi gostinci in drugi lokalni turistični ponudniki.
Stolp Vinarium je, pravijo, eden od glavnih motorjev turizma v tem koncu Slovenije, kot najbolj inovativen in kreativen turistični proizvod pa ga je prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija in občini pred časom zanj podelila priznanje sejalec 2016.
»Pričakovali smo, da se investicija, vredna dva milijona evrov, povrne v 20 letih, ampak če bo takšen trend, kot je zdaj, tudi naprej, se bo povrnila v kakšnih desetih letih, delež občinskih sredstev pa že prihodnje leto, s čimer smo lahko več kot zadovoljni,« je povedal Balažek. Doda še, da je bolj kot to, kdaj se povrne investicija, pomembno vprašanje, kakšen učinek ima, koliko se je z naložbo povečalo povpraševanje, koliko več je obiskovalcev in kakšna je korist za malo gospodarstvo. Gostinci pravijo, da imajo za 50 do 60 odstotkov več obiska, ko je lepo vreme, pa niti ne morejo sprejeti vseh gostov.
V lendavskem koncu so opazili pozitivne učinke, a je Balažek ob tem poudaril, da pogreša boljšo organiziranost turizma na regijski ravni. »Vse je preveč stihijsko. Če bi se vzpostavila ideja o organiziranosti turizma, kot je bila predvidena v razvojnem načrtu RRA Mura (Regionalne razvojne agencije Mura, op. p.), bi lahko o takih ali vsaj podobnih rezultatih, kot jih dosegamo v turizmu sami, govorili tudi v drugih krajih po Pomurju. Mi se trudimo po svojih najboljših močeh, a obvladujemo lahko le to lokacijo.« Če želimo v prihodnje resno govoriti o turizmu v Pomurju, pravi, se bo moral nekdo resneje lotiti povezovanja turizma v regiji.
