V ponedeljek zjutraj smo se ob plesu drobnih snežink pri delu pridružili Janku Prijolu in Simonu Copotu, dvema od štirih redarjev medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej. Po pregledu sveže dostavljene pošte in drugih dokumentov, elektronskih sporočil in odgovarjanju na telefonske klice občanov smo se odpravili na teren. Prijol in Copot sta najprej opravila obhod po Ljutomeru, kjer sta preverjala, ali udeleženci v cestnem prometu upoštevajo pravila, ki veljajo za parkiranje na za to označenih površinah v mestu.
»Običajno naredimo dva kroga, to je skupaj za okoli štiri kilometre hoje. Čeprav je prekrškov zaradi nepravilnega parkiranja vedno manj, so izgovori voznikov isti. Pogosto zalotimo koga, ki je parkirno uro nastavil na čas odhoda s parkirnega mesta, ne na čas prihoda. Veliko zapletov ali nepravilnosti lahko rešimo že s pogovorom,« nam pove Prijol in doda, da odkar je globa za parkiranje na parkirnih mestih za invalide višja, zdaj 200 evrov, prej 80, je teh prekrškov veliko manj. Objestneže očitno spametuje (le) denarna kazen.
Ko jih opazijo, zmanjšajo hitrost
Redarji medobčinskega inšpektorata in redarstva v občinah Veržej in Razkrižje opravljajo tudi nadzor nad hitrostjo vozil z radarjem. V vseh letih, odkar to počnejo, je opaziti padanje števila prekrškov. V letu 2017 je bilo tako v Občini Veržej v 11 meritvah zaznanih 981 primerov prekoračitve hitrosti, v letu 2021 pa 434. V letu 2018 je bilo v Občini Razkrižje v 11 meritvah ugotovljenih 669 primerov prekoračitve hitrosti in lani 275. Meritve hitrosti opravljajo s stacionarnim merilnikom hitrosti, po Copotovih besedah ga postavijo na krajih, kjer na ta način poskrbijo za bolj varen promet. »Sicer je zdaj že tako, da ko vozniki opazijo naše vozilo, takoj zmanjšajo hitrost vožnje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Copot je imel nekoč v Veržeju neprijetno izkušnjo z nekim voznikom. Ta mu je prevrnil in hotel uničiti na trinožniku postavljen merilnik hitrosti. Zanimivo pri tem pa je, da mu redar sploh ni izmeril prevelike hitrosti.
Redarji z desnega brega reke Mure v treh občinah tudi preverjajo, ali vozniki tovornih vozil spoštujejo postavljeno prometno signalizacijo, ki določa splošno prepoved za tovorna vozila, največjo dovoljeno maso ali lokalni promet. »Vozniki tovornih vozil, namesto da bi peljali po regionalni prometnici Ormož–Radenci, denimo izkoriščajo bližnjico po lokalni cesti skozi Mekotnjak in Lukavce. Ko se je tovorni promet še cestninil na cestninski postaji Dragotinci, so vozniki pomursko avtocesto zapustili pri Svetem Juriju ob Ščavnici in se nanjo ponovno priključevali v Vučji vasi. Z našo večjo prisotnostjo smo to uspešno preprečevali,« razlaga Prijol.
Zdaj je pogled redarjev usmerjen na dogajanje ob gradnji daljnovoda med Cirkovcami in Pincami. Zaradi obsežnih del in posegov v naravo je veliko tovornega prometa tudi tam, kjer to ni dovoljeno. Prijol in Copot sta tudi tokrat tovornjakarje opozarjala, da je treba s ceste po končani uporabi odstraniti blato in drugo umazanijo. V spomladanskem in jesenskem delu leta, ko je precej kmetijskih opravil, pa so teh opozoril deležni kmetovalci. »V tem primeru se poišče povzročitelj onesnaženja in se pozove k čiščenju ceste,« je jasen Copot.
Ob tem pa redarji opravljajo še nadzor nad uporabo varnostnega pasu in telefona med vožnjo.
Plačilni nalog, ker nista imela psa na povodcu
Copot pritrdi kolegu, da je pogosto pogovor že dovolj, da se razreši zaplet. Tudi v primerih, ko srečajo psa, ki ni na povodcu, lastnika samo opozorijo, naj psa pripne na povodec. Izkušnje kažejo, da ljudje kar upoštevajo opozorilo redarja, vendar se je že zgodilo, da je bil kosmatinec, ko je redar odšel, spet spuščen. »Pred kratkim smo zaznali dva takšna primera v enem dnevu. Oba sta bila najprej opozorjena in sta psa pripela. V 15 minutah sta se oba na drugi lokaciji ponovno srečala z redarjem in oba sta imela psa spuščena, s čimer sta si prislužila plačilni nalog,« pove Olga Lukman, vodja in hkrati inšpektorica medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej. Med našim obiskom je bila v karanteni, zato je ni bilo na sedežu inšpektorata, ampak je delo opravljala od doma.
V ponedeljek je po prvih opravljenih nalogah Copota pot vodila v Občino Radenci, Prijol pa je na teren odšel na območje ljutomerske občine. Eno od področij dela redarjev je nadzor nad neurejenimi parcelami. Občinski odloki določajo, da morajo biti parcele najmanj enkrat mesečno pokošene. »Žalostno je, da nekateri občani ne pokosijo svojih parcel niti okrog hiše, v kateri živijo. Imamo tudi takšne zavezance, ki jim moramo dva- ali celo trikrat letno povedati ali poslati obvestila in celo z odločbo odrediti, da pokosijo parcelo. In to vsako leto. So pa še takšni zavezanci, ki jih moramo z denarnimi kaznimi v postopku upravne izvršbe prisiljevati, da pokosijo parcele,« pravi vodja inšpektorata in redarstva.
V naravo je odvrgel 100 kilogramov plenic
Področje, kjer je za redarje prav tako precej dela, so ceste. Največkrat gre za prekršek na varovalnem pasu in oviranje prometa na cesti, ali zaradi vej in žive meje, ki segajo na cesto, ali zaradi oviranja preglednosti v križišču. Med delovne naloge sodi tudi odkrivanje divjih odlagališč odpadkov. Velikokrat jih najdejo nepravilno odložene poleg ekoloških otokov. »Po navadi jih tja odložijo občani iz drugih občin, ko se peljejo mimo takega otoka,« pove redar Copot.
Vsako leto odkrijejo več divjih odlagališč smeti. Lukmanovo so oktobra lani opozorili na odpadke v enem od gozdov. »Ob ogledu terena smo bili uslužbenci zgroženi. V gozdu je bil namreč odvržen precejšen kup uporabljenih otroških plenic. V inšpekcijskem postopku je bil nato ugotovljen povzročitelj, ki je odpadke tudi odstranil in jih oddal izvajalcu javne službe. Iz tehtalnega lista zbirnega centra v Ljutomeru je bilo razvidno, da je povzročitelj pripeljal 100 kilogramov odpadkov. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da je povzročitelj vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, a je plenice kljub temu odvrgel v gozdu, oddaljenem štiri kilometre zračne razdalje od njegovega bivališča.«
Od marca leta 2020 je epidemija novega koronavirusa zaznamovala tudi delo medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej. Med razglašeno epidemijo so zaznali nekoliko povečano število raznih prijav. »Šlo je za čas, ko je bilo veliko ljudi zaradi zaprtja doma. V tem času se je kar nekaj odpadkov znašlo v naravi, saj so ljudje imeli doma čistilne akcije,« je podčrtala Olga Lukman.
Med odvzemanjem brisov preprečevali prometni kolaps
Redarji so v času razglašene epidemije na terenu preverjali spoštovanje ukrepov vlade, kot je bila prepoved gibanja med občinami. Med drugim so tudi preverjali, ali so v trgovinah na voljo razkužila, prav tako so kupce opominjali na razkuževanje rok. V času omejenega vstopa v trgovine, ko je bil vstop dovoljen za upokojence ali za ljudi nad 65 let, pa so redarji opozarjali kupce na spoštovanje tega določila.
Ko je Zdravstveni dom Ljutomer uvedel jemanje brisov za PCR-teste iz osebnega avtomobila, so v krožišču v središču mesta kmalu nastale kolone avtomobilov, ki so oteževale promet in tudi preprečevale vožnjo reševalnih in drugih vozil na nujni vožnji. Takrat se je delo pogosto zavleklo prek določenega delovnega časa, a so redarji s strpno komunikacijo reševali zaplete ter preprečevali prometne kolapse. Veliko napora je bilo vloženega še v zagotavljanje varnosti v okolici tamkajšnjega doma starejših, ki je bil med epidemijo dolgo časa črna epidemiološka točka v Prlekiji in širše.
V desetih letih od ustanovitve medobčinskega inšpektorata in redarstva občin na desnem bregu reke Mure – to je bilo 1. januarja 2012 – so se njegove delovne naloge spreminjale, pooblastila razširila, a redarji so še vedno tisti, ki vzpostavljajo most med inšpektoratom in ljudmi. Simon Copot in Janko Prijol sta gotovo taka. Pogosto namreč že redarjev odgovor na telefonski klic nekoga, ki je v stiski ali ima težavo, razreši nastali položaj.
Bližal se je že konec ponedeljkovega delovnika. »No, zdaj ste lahko slišali in videli, da naše delo ni le listkanje avtomobilov,« nam je po vrnitvi iz Radenec še rekel Copot, medtem ko je Prijol pripravljal potrebno dokumentacijo in opremo za naslednji delovni dan. »No, videli pa ste tudi, da tudi mi ne moremo brez birokracije,« se je ta poslovil od nas v smehu.
