vestnik

(REGIONALIZACIJA) Do pomurske pokrajine trnova pot

Rok Šavel, 25. 7. 2022
Niko Časar
Pomurska pokrajina bi obsegala 27 občin, ki že danes sestavljajo statistično regijo Pomurje. Foto Niko Časar
Aktualno

Mnenja poslancev iz regije o predlagani pokrajinski zakonodaji različna.

Državni svetniki so ob prisotnosti predsednika države Boruta Pahorja sprejeli tri zakonodajne iniciative o ustanovitvi pokrajin, ki so plod dela strokovne skupine državnega sveta pod vodstvom Boštjana Brezovnika. V svežnju so zakon o ustanovitvi pokrajin, zakon o financiranju pokrajin in zakon o pokrajinah. Krovni zakon predvideva 15 pokrajin in poseben status ljubljanske občine, po katerem bi pomurska pokrajina obsegala 27 občin, ki že danes sestavljajo statistično regijo Pomurje. Sedež pokrajine bi bil v Murski Soboti, začasni sedež pokrajinskega sveta v Ljutomeru, začasni sedež sveta občin pa v Gornji Radgoni.

Prvi pokrajinski svet pomurske pokrajine bi štel 32 članov. Pokrajine bi bile ustanovljene z letom 2025, s čimer bi se odpravil dvotirni upravni sistem s prezaposlitvijo javnih uslužbencev iz 58 upravnih enot v pokrajinske uprave in prenosom njihovih nalog v pristojnost pokrajin. Financirale bi se predvidoma iz davčnih virov in drugih prihodkov, finančne posledice ustanovitve pokrajin za državni proračun pa bi s 1.1.2025 predvidoma znašale nekaj več kot 176,3 milijona evrov. 

V prvih odzivih na predlagani sveženj pokrajinske zakonodaje, ki ga bodo v državnem zboru obravnavali po poletnih počitnicah, pretiranega navdušenja ni čutiti. Največ kritik je usmerjenih v (pre)veliko število pokrajin, ovira pa bi bila lahko že politična razhajanja med državnim svetom pod vodstvom Alojza Kovšce, ki je uradno predlagatelj zakonodaje, in vladajočo koalicijo. V vsakem primeru pa bo, kot že veleva ustava, za ustanovitev pokrajin potreben širok konsenz v obliki dvotretjinske večine navzočih poslancev. To pomeni, da bo morala koalicija iskati glasove tudi pri opoziciji, če bo želela pokrajine ustanoviti. 

pomurski-poslanci, damijan-zrim
Vanesa Jaušovec
Damijan Zrim (SD) »Pokrajine zagotovo, a ne na takšen način, kot so se jih lotili v državnem svetu. Pri tem mora biti širša razprava, v katero bi bile vključene vse lokalne skupnosti, državni zbor in resorno ministrstvo, ki bo odgovorno za regionalizacijo države. Vprašanje je, ali se bo dalo, da bi z amandmaji zmanjšali število regij oziroma jih naredili bolj operativne. Pokrajina Pomurje bi vsekakor morala ostati, mogoče celo pokrajina Prekmurje.« Foto Vanesa Jaušovec

tine-novak
Vanesa Jaušovec
Tine Novak (Gibanje Svoboda) »Predlog je po mojem mnenju z vidika naše regije sprejemljiv, saj Pomurje ostaja celovito z vsemi 27 občinami, kot je bilo to do sedaj, Murska Sobota pa upravno središče regije. Pomembno je, da enotno nadaljujemo začrtani razvoj celotne naše regije, toda zdi se mi, da je skupno število regij po tem predlogu preveliko. Trenutno imamo 12 statističnih regij, v katere so se povezovale občine in na katerih je že do sedaj slonel skupen razvoj, zato bi bilo smiselno, da se tovrstna razdelitev ohrani.« Foto Vanesa Jaušovec

pomurski-poslanci, sara-žibrat
Vanesa Jaušovec
Sara Žibrat (Gibanje Svoboda) »Podpiram ukrepe, s katerimi bomo lahko v Prlekiji in Pomurju dosegli skladnejši gospodarski in kulturni razvoj. Predlog s povečanjem števila avtonomnih pokrajin gre v smer precejšnje razdrobljenosti na že tako majhnem slovenskem ozemlju, kar ni nujno razvojna prednost, poleg tega trenutne meje povsod ne sovpadajo z mejami upravnih enot, kar lahko privede do administrativnih zapletov. Želim si, da bomo uvideli prednosti tvornega povezovanja in dosegli konsenz, pri čemer smo lahko Prleki in Prekmurci dober zgled povezovanja.« Foto Vanesa Jaušovec

pomurski-poslanci, ferenc-horvath
Vanesa Jaušovec
Ferenc Horvath (poslanec madžarske narodne skupnosti) »Predlog načeloma podpiram, ampak z zadržki in ne za vsako ceno. Treba je zelo natančno doreči funkcije pokrajin in naloge, ki jih bodo pokrajine prevzele od občin in od države. V nasprotnem primeru bo to samo še dodaten sloj birokracije, ki bo v praksi bolj ovira kot pomoč. Z našega vidika je zelo pomembno, da bodo narodnostne pravice primerno zastopane, zato podpiram tudi uvedbo neke vrste subregije. Glede števila pokrajin se mi zdi, da bi bilo bolj smiselno, če jih je manj, ampak to je predvsem strokovno vprašanje.« Foto Vanesa Jaušovec

pomurski-poslanci, vera-granfol
Vanesa Jaušovec
Vera Granfol (Gibanje Svoboda) »Predlog se mi ne zdi sprejemljiv, saj je pokrajin po mojem mnenju absolutno preveč. Zagovarjam politični in razvojni policentrizem, vendar ne v smislu povečane birokratizacije oblasti, zato bi bilo smiselno zaključevati meje pokrajin z mejami upravnih enot. Ena od opcij je pokrajine razmejiti po volilnih enotah. Ali bi se Pomurci dobro počutili v taki pokrajini? Vsekakor bo potreben še temeljit razmislek, delitev na pokrajine pa je pomembna tudi z vidika pridobivanja evropskih sredstev.« Foto Vanesa Jaušovec

pomurski-poslanci, janez-magyar
Vanesa Jaušovec
Janez Magyar (SDS) »Predlog absolutno podpiram, saj sem tudi sodeloval pri njegovi pripravi, in verjamem, da ga bodo podprli tudi v koaliciji. Skrajni čas je, da se zresnimo, saj imajo vse naše sosednje države že sistem regij, edino mi ne. V sklopu tega lahko tudi Pomurje pridobi veliko. Zakon je tukaj in z različnimi predlogi ter amandmaji ga je še mogoče dodelati, zato število pokrajin niti ni tako pomembno kot pa to, da že enkrat prebijemo led in začnemo regionalizacijo.« Foto Vanesa Jaušovec

Jozef-Horvat-NSi
Osebni arhiv
Jožef Horvat (NSi) »Koalicija ima zgodovinsko priložnost in odgovornost za ustanovitev pokrajin. Na mizi je konkreten predlog, ki je osnova za razpravo, mi v Novi Sloveniji pa se nameravamo postaviti v pozicijo konstruktivne opozicije in smo pripravljeni pomagati. Zdaj se bo videlo, ali ta vlada resno misli z obljubami o decentralizaciji in regionalizaciji. Po naši oceni pokrajine potrebujemo in z njihovo ustanovitvijo že zamujamo, kar se pa tiče števila pokrajin, se bo treba pogovarjati in usklajevati.« Foto Osebni arhiv

pokrajine regionalizacija pomurski-poslanci državni-zbor